Reference za Življenje in oznanjevanje – delovni zvezek
7.–13. MAJ
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | MARKO 7, 8
»Vzemi svoj mučilni kol in hodi za menoj«
(Marko 8:34) Tedaj je poklical k sebi množico z učenci vred in jim rekel: »Če kdo hoče iti za menoj, naj se odreče samemu sebi, vzame svoj mučilni kol in hodi za menoj.
nwtsty preučevalna opomba k Mr 8:34
naj se odreče samemu sebi: Ali »naj se odreče vseh pravic do sebe«. To nakazuje na človekovo pripravljenost zatajiti samega sebe oziroma se predati v last Bogu. Grški izraz se lahko prevede tudi z »mora samemu sebi reči ne«, kar je primerno, saj k temu lahko spada reči ne osebnim željam, prizadevanjem ali udobju. (2Ko 5:14, 15) Isti grški glagol je Marko uporabil v zapisu tega, kako je Peter zatajil Jezusa. (Mr 14:30, 31, 72)
14.–20. MAJ
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | MARKO 9, 10
»Videnje, ki krepi vero«
(Marko 9:7) Tedaj je nastal oblak in jih zasenčil, iz njega pa se je zaslišal glas: »To je moj Sin, moj ljubljeni, poslušajte ga.«
nwtsty preučevalna opomba k Mr 9:7
glas: Drugo od treh mest v evangelijih, iz katerih se da razbrati, kot da Jehova govori neposredno ljudem. (Glej preučevalne opombe k Mr 1:11.)
Kopljimo za duhovnimi dragulji
(Marko 10:17, 18) Ko pa se je odpravljal na pot, je pritekel neki moški, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj moram storiti, da bi podedoval večno življenje?« 18 Jezus mu je rekel: »Zakaj me imenuješ dobri? Nihče ni dober razen enega, Boga.
nwtsty preučevalni opombi k Mr 10:17, 18
Dobri učitelj: Moški je očitno uporabil izraz »Dobri učitelj« kot laskavi oziroma formalni naziv, saj so takšno čast običajno zahtevali verski voditelji. Jezus ni imel nič proti temu, da se ga primerno nagovarja z »Učitelj« in »Gospod« (Jn 13:13), vendar je vso čast pripisoval svojemu Očetu.
Nihče ni dober razen enega, Boga: Jezus tukaj prizna, da je Jehova absolutno merilo za to, kaj je dobro, da je on tisti, ki ima absolutno pravico določati, kaj je dobro in kaj slabo. S tem da sta se Adam in Eva uprla in jedla z drevesa spoznanja dobrega in hudega, sta pokazala, da si želita prisvojiti to pravico. Kako drugačen je Jezus, saj ponižno dopušča, da merila postavlja njegov Oče. Bog je to, kaj je dobro, izrazil in določil z zapovedmi v svoji Besedi. (Mr 10:19)
KRŠČANSKO ŽIVLJENJE
»Kar je torej Bog združil ...«
(Marko 10:4) Rekli so: »Mojzes je dovolil napisati odslovilno pismo in se od nje razvezati.«
nwtsty preučevalna opomba k Mr 10:4
odslovilno pismo: Ali »potrdilo o razvezi«. Moški, ki je razmišljal o razvezi, je moral pripraviti pravni dokument, pri čemer se je morda tudi posvetoval s starešinami. Tako mu je Postava omogočila, da še enkrat pretehta takšno resno odločitev. Očitno je bil njen namen, da se preprečijo nepremišljene razveze in omogoči ženam nekaj pravne zaščite. (5Mz 24:1) Toda v Jezusovih dneh so verski voditelji omogočili, da se je bilo enostavno razvezati. Zgodovinar Jožef Flavij iz prvega stoletja, ki je bil tudi sam razvezan farizej, je napisal, da se je bilo mogoče razvezati »iz kakršnega koli razloga (in takšnih razlogov so imeli možje mnogo)«.
(Marko 10:11) On pa jim je rekel: »Vsak, ki se od svoje žene razveže in se poroči z drugo, prešuštvuje proti njej,
nwtsty preučevalni opombi k Mr 10:11
od svoje žene razveže: Ali »svojo ženo odslovi«. Jezusove besede, kot jih je zapisal Marko, se mora razumeti v luči obširnejše izjave, zapisane v Mt 19:9, ki zajema besedno zvezo »razen če se zaradi nečistovanja«. Jezusove besede glede razveze, ki jih je citiral Marko, veljajo, kadar je razlog za razvezo kar koli drugega razen »nečistovanje« (grško porneía), ki ga zagreši nezvesti zakonec.
prešuštvuje proti njej: Tukaj Jezus zavrne razširjen rabinski nauk, ki je moškim dovoljeval, da so se od svoje žene razvezali »iz katerega koli vzroka«. (Mt 19:3, 9) Zamisel, da moški prešuštvuje proti svoji ženi, je bila večini Judov tuja. Rabini so učili, da mož nikoli ne more zagrešiti prešuštva – nezvesta je lahko samo žena. Jezus je s tem, da je možu naložil isto moralno obvezo kot ženi, ženskam dvignil položaj in dostojanstvo.
21.–27. MAJ
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | MARKO 11, 12
»Vrgla je več kakor vsi drugi«
(Marko 12:41, 42) Nato se je usedel tako, da je lahko videl skrinjice za prispevke, in začel opazovati množico, kako vanje meče denar. In mnogi bogataši so metali vanje veliko kovancev. 42 Potem pa je prišla revna vdova in vrgla noter dva novčiča.
nwtsty preučevalni opombi k Mr 12:41, 42
skrinjice za prispevke: Starodavni judovski viri pravijo, da so te prispevčne skrinjice oziroma posode imele obliko trobente oziroma roga, očitno z majhnimi odprtinami na vrhu. Ljudje so vanje prispevali za različne namene. Tu uporabljena grška beseda se pojavi tudi v Jn 8:20, kjer je prevedena z »zakladnica«. Ta izraz se očitno nanaša na prostor na Ženskem dvoru. (Glej sgd del 15.) Glede na rabinske vire je bilo na zidovih tega dvora nameščenih 13 prispevčnih skrinjic. V templju naj bi bila tudi glavna zakladnica, kamor se je prinašal denar iz prispevčnih skrinjic.
dva novčiča: Dobesedno »dva lepta, kar je en kvadran«. »Lept« je prevod grške besede leptón in pomeni nekaj majhnega in tankega. Lept je bil kovanec, enakovreden 1/128 denarija in je bil očitno najmanjši bakreni ali bronasti kovanec, ki so ga uporabljali v Izraelu. Grška beseda kodrántes (iz latinske besede quadrans) se nanaša na rimski bakreni ali bronasti kovanec, ki je bil vreden 1/64 denarija. Marko tukaj z rimskim denarjem pojasni vrednost kovancev, ki so jih navadno uporabljali Judje. (Glej sgd del 18B.)
Kopljimo za duhovnimi dragulji
(Marko 11:17) Učil je in govoril: »Mar ne piše ‚Moja hiša se bo imenovala hiša molitve za vse narode‘? Vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.«
nwtsty preučevalna opomba k Mr 11:17
hiša molitve za vse narode: Od treh piscev evangelijev, ki citirajo Iz 56:7, samo Marko uporabi besedno zvezo »za vse narode [ljudstva]«. (Mt 21:13; Lk 19:46) Tempelj v Jeruzalemu naj bi bil prostor, kjer so tako Izraelci kot bogaboječi tujci lahko častili Jehova in k njemu molili. (1Kr 8:41–43) Jezus je upravičeno obsodil Jude, ki so tempelj uporabljali za trgovske namene in tako iz njega naredili razbojniško jamo. Njihova dejanja so ljudi iz vseh narodov odvračala od tega, da bi se približali Jehovu v hiši molitve in jih tako prikrajšala za možnost, da ga spoznajo.
28. MAJ–3. JUNIJ
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | MARKO 13, 14
»Pazimo, da se ne ujamemo v zanko strahu pred človekom«
(Marko 14:66–72) In ko je bil Peter spodaj na dvorišču, je prišla k njemu ena od služkinj velikega duhovnika. 67 Ko je videla Petra, kako se tam greje, je pogledala naravnost vanj in rekla: »Tudi ti si bil z Nazaréčanom, s tistim Jezusom.« 68 On pa je to zatajil: »Ne poznam ga niti ne vem, kaj govoriš.« Nato je odšel ven v preddverje. 69 Ko ga je služkinja zagledala tam, je tistim, ki so stali poleg, spet začela govoriti: »Ta je eden od njih.« 70 In Peter je tudi to zatajil. Nedolgo zatem pa so tisti, ki so tam stali, spet začeli Petru govoriti: »Seveda si eden od njih, saj si Galilejec.« 71 On pa se je začel rotiti in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« 72 Takoj zatem je petelin drugič zapel in Peter se je spomnil, da mu je Jezus rekel: »Še preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« Tedaj se je zlomil in bruhnil v jok.
it-2-E str. 619, odst. 6
Peter
Peter je skupaj s še nekim drugim učencem, ki ga je očitno spremljal, vstopil naravnost na dvorišče hiše velikega duhovnika. (Jn 18:15, 16) Ni se spravil v kak temen kot, da se ga ne bi opazilo, ampak se je šel gret k ognju. Ob svetlobi ognja so ga drugi prepoznali kot tistega, ki je bil z Jezusom, k čemur je pripomogel tudi njegov galilejski naglas. Peter je, ko so ga obtožili, da pozna Jezusa, to trikrat zatajil, in na koncu celo prisegel, da ga ne pozna. Nekje v mestu je petelin drugič zapel, in takrat se je Jezus »obrnil in pogledal Petra«. Tedaj je Peter šel ven ter se bridko razjokal. (Mt 26:69–75; Mr 14:66–72; Lk 22:54–62; Jn 18:17, 18) Vendar je Jezus že prej molil za Petra, in njegova molitev je bila uslišana, saj Peter ni povsem izgubil vere. (Lk 22:31, 32)