Jezusovo življenje in služba
Jezus se znova napoti v Jeruzalem
KMALU je Jezus spet na poti: poučuje od mesta do mesta in od vasi do vasi. Očitno se nahaja v Pereji, na drugi strani Jordana, gledano z judejske strani. Toda cilj njegove poti je Jeruzalem.
Judovska filozofija, da bo samo omejeno število zaslužilo rešitev, je morda navedla nekega moža, da je vprašal: »Gospod, ali jih je malo, ki se bodo zveličali?« Jezus s svojim odgovorom primora ljudi k razmišljanju o tem, kaj je potrebno storiti za rešitev: »Prizadevajte si [tj., borite se], da vstopite skozi ozka vrata.«
Takšen energičen trud je nujno potreben, kajti, kot nadaljuje Jezus, »veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli«. Zakaj ne bodo mogli? Pojasni jim, da bo ‚hišni gospodar vstal in zaprl vrata, ljudje pa bodo zunaj pričeli trkati in govoriti: »Gospod, odpri nam!« On pa jim bo dejal: »Ne vem, odkod ste. Proč od mene vsi, ki ste delali krivice!«‘
Tisti, ki so ostali pred zaprtimi vrati, so očitno prišli ob času, ki se je samo njim zdel primeren. Toda takrat so vrata priložnosti zaprta in zapahnjena. Da bi lahko vstopili, so morali priti prej, pa čeprav ob času, ki za to ne bi bil prikladen. Zares žalosten izid čaka tiste, ki si čaščenja Jehove nočejo postaviti za svoj glavni življenjski cilj!
Judom, h katerim je bil poslan Jezus, zvečine ni uspelo izkoristiti čudovito priložnost, da bi sprejeli Božjo pripravo za njihovo rešitev. Zato Jezus pravi, da bodo jokali in škripali z zobmi, ko bodo vrženi ven. Po drugi strani pa bodo ljudje »od vzhoda in zahoda, od severa in juga«, da, iz vseh narodov, »sedli za mizo v Božjem kraljestvu«.
Zato Jezus nadaljuje: »In glej, so zadnji [prezirani Nejudje in tudi obupani Judje], ki bodo prvi, in prvi [Judje, ki so imeli prednost v gmotnem in verskem pogledu], bodo zadnji.« To, da bodo zadnji, pomeni, da takih okorelih in nehvaležnih posameznikov v Božjem kraljestvu sploh ne bo.
Sedaj pristopijo k Jezusu farizeji in pravijo: »Umakni se in pojdi od tod, kajti Herod [Antipa] te hoče umoriti.« Možno je, da je te govorice sprožil sam Herod, da bi Jezus odšel. Herod se je morda bal, da se ne bi zopet vpletel v smrt Božjega preroka kot je to bilo v primeru Janeza Krstnika. Toda Jezus odvrne farizejem: »Pojdite in recite temu lisjaku: ‚Izganjam hude duhove in zdravim še danes in jutri, a tretji dan bom izpolnil svoje delo.‘«
Potem ko tukaj konča svoje delo, Jezus nadaljuje svojo pot v Jeruzalem, kajti, kot pojasni, »ni prav, da bi prerok umrl zunaj Jeruzalema«. Zakaj je bilo za pričakovati, da bo Jezus umorjen v Jeruzalemu? Zato, ker je Jeruzalem glavno mesto, v katerem zaseda 71-člansko višje sodišče sinedrij in se tam darujejo živalske žrtve. Zato bi bilo nedopustno, da bi »Božje Jagnje« bilo umorjeno kje drugje in ne v Jeruzalemu.
»Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi,« toži Jezus. »Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke kakor koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli! Zato bo vaša hiša zapuščena.« Narod je obsojen, ker je zavrnil Božjega Sina!
Med potovanjem v Jeruzalem je Jezus povabljen v hišo nekega prvaka med farizeji. Sabatni dan je, zato ga ljudje skrbno opazujejo, kajti prisoten je tudi mož, ki ima vodenico. Verjetno se mu voda nabira v rokah in nogah. Jezus spregovori prisotnim farizejem in izvedencem za postavo in jih vpraša: »Ali je dovoljeno v soboto zdraviti ali ne?«
Vsi molčijo. Zato Jezus ozdravi bolnika in ga pošlje proč. Nato pa vpraša: »Komu izmed vas bo sin ali vol padel v vodnjak in ga ne bo takoj v soboto potegnil ven?« Tudi tokrat mu nihče ne odgovori. Luk. 13:22–14:6, EI; 1:29.
◆ Kaj je po Jezusovih besedah potrebno za rešitev in zakaj ljudje stojijo pred zaprtimi vrati?
◆ Kdo so »zadnji«, ki bodo prvi in kdo »prvi«, ki bodo zadnji?
◆ Zakaj so morda govorili, da želi Herod ubiti Jezusa?
◆ Zakaj ni prav, da bi bil prerok ubit izven Jeruzalema?