Sprememba za bogataša in za Lazarja

Jezus svojim učencem da dober nasvet glede tega, kako naj uporabljajo gmotno bogastvo. Vendar ga ne poslušajo le njegovi učenci. Navzoči so tudi farizeji, ki bi si Jezusov nasvet morali vzeti k srcu. Zakaj? Zato ker ljubijo denar. Ko slišijo, o čem Jezus govori, se mu začnejo posmehovati. (Luka 15:2; 16:13, 14)

To pa Jezusa ne prestraši. Reče jim: »Vi se pred ljudmi razglašate za pravične, toda Bog pozna vaše srce. Kar je namreč pri ljudeh visoko, je v Božjih očeh gnusoba.« (Luka 16:15)

Farizeji so že dolgo tisti, ki so »pri ljudeh visoko«, oziroma tisti, ki jih ljudje povišujejo, vendar je sedaj čas za spremembo, čas, da se vse obrne na glavo. Tisti na visokem položaju, ki so glede gmotnih dobrin bogati ter imajo politično oblast in verski vpliv, bodo ponižani. Preprosti ljudje, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, pa bodo povišani. Jezus jasno pove, da je čas za veliko spremembo:

»Postava in Preroki so bili do Janeza. Odtlej pa se kot dobra novica oznanja Božje kraljestvo in vsakršni ljudje se ženejo naprej, da bi prišli do njega. Resnično: lažje bi prešla nebo in zemlja, kakor pa bi delček črke v Postavi ostal neizpolnjen.« (Luka 3:18; 16:16, 17) Kako Jezusove besede nakazujejo, da je pred vrati sprememba?

Judovski verski voditelji ponosno trdijo, da ravnajo po Mojzesovi postavi. Spomnimo se, da so farizeji, ko je Jezus nekemu moškemu v Jeruzalemu povrnil vid, ošabno govorili: »Mi [. . .] smo Mojzesovi učenci. Vemo, da je Bog govoril Mojzesu.« (Janez 9:13, 28, 29) Namen Postave, dane po Mojzesu, je med drugim bil, da bi ponižne ljudi vodila do Mesija oziroma do Jezusa. Janez Krstnik je za Jezusa rekel, da je Božje Jagnje. (Janez 1:29–34) Že vse od takrat, ko je Janez začel oznanjevati, ponižni Judje, še zlasti revni, poslušajo novico o »Božjem kraljestvu«. Za vse, ki želijo postati podložniki Božjega Kraljestva in tako imeti od njega korist, torej obstaja »dobra novica«.

Postava ni ostala neizpolnjena; pripeljala je do Mesija. In kmalu se ne bo več treba ravnati po njej. Postava je denimo dovoljevala razvezo iz različnih razlogov, sedaj pa Jezus pravi, da »vsak, ki se od svoje žene razveže in se poroči z drugo, prešuštvuje, in kdor se poroči z žensko, ki je razvezana od moža, prešuštvuje«. (Luka 16:18) Farizeje, ki za vsako stvar radi postavljajo pravila, takšne izjave zelo razjezijo!

Jezus zdaj pove ponazoritev, s katero poudari razsežnost spremembe, ki se riše na obzorju. Govori o dveh moških in obema se položaj oziroma okoliščine drastično spremenijo. Ko boste razmišljali o tej ponazoritvi, upoštevajte, da so med poslušalci tudi denarja lakomni farizeji, ki jih ljudje povišujejo.

»Neki mož pa je bil bogat,« pripoveduje Jezus, »in se je oblačil v škrlat in kakovostno platno ter iz dneva v dan užival v razkošju. In pred njegova vrata so prinašali berača Lazarja, ki je bil poln razjed in se je želel nasititi s tem, kar je padalo z bogataševe mize. Celo psi so prihajali in lizali njegove razjede.« (Luka 16:19–21)

Glede na to, da farizeji ljubijo denar, ni težko ugotoviti, koga Jezus ponazori z »bogatašem«. Prav tako se ti judovski verski voditelji radi oblačijo v zelo draga in razkošna oblačila. Poleg dejanskega imetja, ki ga morda imajo, se zdijo bogati tudi zaradi privilegijev, ki jih uživajo, in zaradi možnosti, ki so jim na voljo. To, da so predstavljeni kot moški, ki je oblečen v kraljevski škrlat, vsekakor kaže, da imajo privilegiran položaj, njihova bela platnena oblačila pa kažejo na njihovo samopravičnost. (Daniel 5:7)

Kako ti bogati in ponosni voditelji gledajo na revne in preproste ljudi? Nanje gledajo s prezirom, kot na am haárec oziroma ljudstvo dežele (zemlje), ki ne pozna Postave niti si ne zasluži, da bi bilo o njej poučeno. (Janez 7:49) V tem je mogoče prepoznati položaj »berača Lazarja«, ki ves sestradan čaka na kakšno drobtinico, ki bi padla »z bogataševe mize«. Podobno kot na Lazarja, ki je poln razjed, se tudi na preproste ljudi gleda zviška, kakor na duhovno bolne oziroma takšne, ki jim Bog ni naklonjen.

Ta žalostni položaj obstaja že kar nekaj časa. Toda Jezus ve, da je zdaj prišel čas velike spremembe okoliščin tako za tiste, ki so podobni bogatašu, kot za tiste, ki so podobni Lazarju.

Jezus to drastično spremembo okoliščin takole opiše: »Čez čas pa je berač umrl, in angeli so ga odnesli na častno mesto takoj zraven Abrahama. Umrl je tudi bogataš in so ga pokopali. In v hadu [oziroma grobu] je dvignil oči, ves v mukah, ter od daleč videl Abrahama in ob njem na častnem mestu Lazarja.« (Luka 16:22, 23)

Jezusovi poslušalci vedo, da je Abraham že dolgo mrtev in v grobu. V Svetih spisih jasno piše, da nihče, ki je v šeolu (oziroma grobu), ne more videti ali govoriti, in to velja tudi za Abrahama. (Pridigar 9:5, 10) Kaj si potem verski voditelji mislijo o Jezusovi ponazoritvi? Kaj morda Jezus namiguje glede preprostih ljudi in kaj glede verskih voditeljev, ki ljubijo denar?

Jezus je malo pred tem opozoril na spremembo, ko je rekel: »Postava in Preroki so bili do Janeza [Krstnika]. Odtlej pa se kot dobra novica oznanja Božje kraljestvo.« Z oznanjevanjem Janeza in Jezusa Kristusa torej Lazar in bogataš glede na njune prejšnje okoliščine umreta in imata sedaj pred Bogom nov položaj.

Še posebej tisti, ki predstavljajo razred ponižnih oziroma revnih ljudi, so bili dolgo časa duhovno prikrajšani. Toda pomaga jim sporočilo o Kraljestvu, na katero se odzivajo in ki ga je najprej predstavil Janez Krstnik, zatem pa Jezus. Prej so se morali zadovoljiti s tako imenovanimi drobtinicami, ki so padle z duhovne mize verskih voditeljev. Zdaj pa se hranijo s pomembnimi svetopisemskimi resnicami, še zlasti s čudovitimi nauki, ki jih uči Jezus. Lahko bi rekli, da v očeh Boga Jehova končno uživajo prednostni položaj.

V nasprotju z njimi pa tisti, ki predstavljajo razred bogatih in vplivnih verskih voditeljev, zavračajo sporočilo o Kraljestvu, ki ga je razglasil Janez in ki ga Jezus oznanja po vsej deželi. (Matej 3:1, 2; 4:17) Pravzaprav jih to sporočilo jezi oziroma so zaradi njega v mukah, saj razkriva, da nadnje prihaja Božja ognjena sodba. (Matej 3:7–12) Za denarja lakomne verske voditelje bi bilo pravo olajšanje, če bi Jezus in njegovi učenci nehali oznanjevati Božje sporočilo. Ti voditelji so podobni bogatašu iz ponazoritve, ki reče: »Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenečem ognju.« (Luka 16:24)

Toda to se ne bo zgodilo. Večina verskih voditeljev se ne bo spremenila. Niso hoteli poslušati »Mojzesa in Prerokov«, namreč spisov, ki bi jih morali navesti, da bi sprejeli Jezusa kot od Boga izbranega mesija in kralja. (Luka 16:29, 31; Galačanom 3:24) Niti se ne ponižajo in se ne pustijo prepričati tistim preprostim ljudem, ki so sprejeli Jezusa in sedaj uživajo Božjo naklonjenost. Jezusovi učenci ne morejo poteptati oziroma razvodeniti resnice, samo zato da bi ustregli verskim voditeljem ali jim prinesli olajšanje. Jezus v ponazoritvi to dejstvo opiše z besedami, ki jih »oče Abraham« izreče bogatašu:

»Otrok, spomni se, da si v svojem življenju dobil vse dobro, Lazar pa vse hudo. Toda zdaj je on potolažen, ti pa trpiš. Poleg vsega tega je med nami in vami narejen velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tu priti čez k vam, ne morejo, in prav tako ne morejo ljudje od tam priti čez k nam.« (Luka 16:25, 26)

Vsekakor je zelo prav in pošteno, da pride do takšne drastične spremembe. Položaja ponosnih verskih voditeljev in ponižnih ljudi, ki so sprejeli Jezusov jarem in so končno poživljeni in duhovno nahranjeni, se zamenjata. (Matej 11:28–30) Ta sprememba bo še očitnejša čez nekaj mesecev, ko bo Postavino zavezo nadomestila nova zaveza. (Jeremija 31:31–33; Kološanom 2:14; Hebrejcem 8:7–13) Ko bo Bog na binkošti leta 33 n. št. izlil svetega duha, bo postalo očitno, da imajo zdaj Božjo naklonjenost Jezusovi učenci, ne pa farizeji in njihovi verski zavezniki.