Vprašanja bralcev

◼ Ali bi bilo modro, če bi kristjan, čigar zakonski partner je umrl, ostal neporočen v upanju na bodoče snidenje?

Kako lepo je, da kristjan ljubi svojega zakonskega partnerja celo po njegovi smrti! Nekateri so tako ostali samski, pa ne zato, ker bi jim to ustrezalo, temveč ker so upali, da se bodo po vstajenju znova združili s svojim zakonskim tovarišem. Čeprav ne želimo biti brezčutni glede človeških občutkov, ki temeljijo na takem upanju, pa vendar spodbujamo take osebe, da upoštevajo nekatere biblijske točke.

Apostol Pavel je na primer pisal o tej temi: »Žena je vezana, dokler njen mož živi. Če pa mož umrje, je prosta. Naj se omoži, s komer hoče, da se le v Gospodu. Bolj srečna pa bo, če bo ostala tako.« (1 Korinčanom 7:39, 40, JP) To pokaže, da se zakon konča s smrtjo enega zakonca. Bog je kristjane prijazno seznanil s tem dejstvom, ker lahko tako vdova ali vdovec ustrezno svojim čustvenim in drugim potrebam, razmisli o ponovni poroki; takšni niso več vezani na umrlega. (1 Korinčanom 7:8, 9)

Ali se iz Biblije vidi, da se bodo obujene osebe lahko poročile ali dalje živele v zakonu, ki je bil končan s smrtjo? V enem poročilu je očitno šlo za to vprašanje. Saduceji, čeprav niso verovali v vstajenje, so prišli k Jezusu z namenom, da ga ujamejo v past. Povedali so mu primer glede sklepanja zakona s svaki. Rekli so: »Bilo pa je sedem bratov. In prvi se je oženila, pa je umrl brez otrok. In vzel jo je drugi, a tudi ta je umrl brez otrok. In vzel jo je drugi, a tudi ta je umrl brez otrok; in tretji, prav tako vseh sedem; in so pomrli in niso zapustili otrok. Za vsemi je umrla tudi žena. Katerega izmed njih bo torej ob vstajenju — žena?« (Luka 20:27—33, EI; Matej 22:23—28)

Kristjani niso pod Mojzesovim zakonom, kljub temu pa bi se lahko znašli v podobni težavi. Na primer: brat in sestra C... sta bila poročena in sta imela dva otroka. Nato je on umrl. Sestra C ... je svojega moža zelo ljubila, in smrt je bila zanjo boleča izguba, toda čutila je potrebo po tovarištvu, gmotni podpori in spolnosti in pomoči pri vzgoji otrok. Zato je poročila brata M... Ta zakon je bil prav tako biblijsko utemeljen kakor prvi. Pozneje je tudi on zbolel in umrl. S kom naj bi se poročila, če bi njena prejšnja zakonska tovariša vstala in bi bila možna ponovna poroka?

Pretehtajmo, kaj je Jezus odgovoril saducejem: »Otroci tega sestava stvari se ženijo in možijo, toda tisti, ki bodo spoznani za vredne, da dosežejo tisti sestav in vstajenje iz mrtvih, se ne bodo ženili niti možile. Dejansko niti umreti ne morejo več; kajti podobni so angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja. Toda, da mrtvi vstanejo, je razkril celo Mojzes, ... ko je imenoval Jehovo ‘Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega’. On pa ni Bog mrtvih, temveč živih, kajti zanj so vsi živi.« (Luka 20:34—38, NS; Matej 22:29—32)

Nekateri so mislili, da je Jezus tukaj govoril o nebeškem vstajenju, pa vendar obstojajo razlogi za mišljenje, da se njegov odgovor nanaša na zemeljsko vstajenje v bodočem »sestavu stvari«. Kakšni razlogi podpirajo takšno mnenje? Saduceji, ki so mu postavili to vprašanje, niso verovali vanj, niti niso vedeli za nebeško vstajenje. Njihovo vprašanje je zadevalo židovsko družino, ki je bila pod Mojzesovo postavo. V svojem odgovoru je Jezus opozoril na Abrahama, Izaka in Jakoba, ki so upali, da bodo nekoč znova živeli na zemlji. (1 Mojzesova 42:38; Job 14:13—15; primerjaj Hebrejcem 11:19.) Ti patriarhi in milijone drugih, ki bodo vstali na zemljo in se bodo izkazali zveste, bodo »podobni angelom«. Čeprav umrljivi, ne bodo umrli, ker jih bo Bog opravičil za neskončno življenje.

Zaradi človeških čustev morda danes nekdo težko sprejme takšno sklepanje. Toda upoštevati je treba, da Biblija nikjer ne govori o tem, da Božje obujenje zvestih pomeni obnovo njihove zakonske skupnosti. Nihče zato ne bo menil, da bosta Akvila in Priscila ohranila svoj zakon, če sta prišla v nebesa. (Apostolska dela 18:2) Jožef in Marija bosta očitno živela v različnih področjih — on na zemlji, ona pa v nebesih. (Janez 19:26; Apostolska dela 1:13, 14) Ker nihče izmed nas ni nikoli živel v nebesih, ne moremo reči, kaj občutijo tam Akvila, Priscila in Marija, toda prepričani smo lahko, da so v svoji nebeški službi popolnoma zadovoljni.

Mi tudi še nikoli nismo živeli kot popolni ljudje. Zato ne moremo zagotovo vedeti, kako bomo mislili o prejšnjih odnosih, ko bomo kot popolni ljudje dobili življenje v raju. Dobro bi bilo misliti na to, da je Jezus te besede izrekel kot popoln človek in je zato lahko bolje kakor oni presojal občutke tistih, »ki bodo spoznani za vredne, da dosežejo tisti sestav stvari.« Lahko smo tudi prepričani, da je Jezus ‘sočuten z našimi slabostmi’. (Hebrejcem 4:15, JP) Če bi bilo torej nekemu kristjanu težko sprejeti zaključek, da se obujeni ne bodo poročili, se lahko zanese na to, da sta Bog in Kristus razumevajoča, uvidevna. Sam pa lahko preprosto počaka, da bi videl, kaj se bo zgodilo.

Nobenega razloga ni, da bi to zadevo sedaj preveč poudarjali. Psalmist je pisal: »Spoznajte, da je Jehova Bog, on nas je ustvaril, ne pa mi sebe; ljudstvo njegovo smo in ovce paše njegove. ... zahvaljujte se mu, slavite ime njegovo! Ker dober je Jehova.« (Psalm 100:3—5) Naš dobri Bog bo naše potrebe gotovo velikodušno potešil, če bomo ‘spoznani za vredne, da dosežemo tisti sestav stvari’. (Job 34:10—12; Psalm 104:28; 107:9)

Božja dobrota se odraža tudi v njegovem pojasnilu o tem, da smrt partnerja prekine zakonsko zvezo. (Rimljanom 7:2) Kdor je torej izgubil svojega zakonskega tovariša, je prost za ponovno poroko, v kolikor se mu zdi to potrebno ali bolje. Nekateri so se ponovno poročili, s čimer so bile zadovoljene njihove lastne sedanje potrebe in potrebe njihove družine. (1 Korinčanom 7:36—38; Efežanom 6:1—4) Zato naj se kristjan, čigar zakonski tovariš je umrl, ne čuti dolžnega, da ostane sam v pričakovanju ponovne združitve z bivšim partnerjem po vstajenju v življenje na zemlji v bodočem sestavu stvari.

[Podčrtna opomba]