Bralci sprašujejo

Koliko naj bi prispeval?

»Bog ljubi veselega darovalca.« (2. Korinčanom 9:7) Te besede poznajo milijoni ljudi po vsem svetu. Vendar se nekateri od tistih, ki redno hodijo v cerkev, morda čutijo dolžne prispevati več, kot so zmožni. Pravzaprav nekatere verske organizacije od svojih članov zahtevajo, da prispevajo določen znesek. Ta dajatev se imenuje desetina, kar pomeni, da vernik deset odstotkov svojega prihodka prispeva cerkvi.

Ali Biblija res zahteva, da prispevamo določen znesek? Vprašajte se: Koliko naj bi prispeval?

Obvezni in prostovoljni prispevki v preteklosti

V Bibliji so zapisane jasne Božje zahteve o tem, koliko naj bi izraelski narod daroval. (3. Mojzesova 27:30–32; 4. Mojzesova 18:21, 24; 5. Mojzesova 12:4–7, 11, 17, 18; 14:22–27) Te zahteve niso bile pretirane. Jehova je Izraelcem obljubil, da jim bo dal »obilje dobrega«, če bodo ubogali njegove zakone. (5. Mojzesova 28:1, 2, 11, 12)

Izraelci pa so lahko darovali tudi prostovoljno, veliko ali malo, kolikor so pač želeli. Ko je denimo kralj David načrtoval gradnjo Jehovovega templja, so njegovi podložniki prispevali »pet tisoč talentov zlata«.a (1. letopisov 29:7) Primerjajte to s tem, kar je Jezus opazil, ko je bil na zemlji. Videl je »neko siromašno vdovo, ki je vrgla noter [v tempeljske skrinjice za prispevke] dva novčiča«. Koliko je znašal njen prispevek? Le 1/64 dnevnega zaslužka. Kljub temu je Jezus rekel, da je bil ta mali znesek dragocen. (Luka 21:1–4)

Ali se od kristjanov zahteva, da prispevajo določen znesek?

Kristjani niso pod Postavino zavezo, ki je bila sklenjena z Izraelom. Zato se od njih ne zahteva, da Bogu darujejo določen znesek. Vendar v pravi krščanski občini dajanje prinaša veliko veselja. Sam Jezus Kristus je rekel: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35)

Jehovove priče svoje svetovno oznanjevalsko delo podpirajo s prostovoljnimi prispevki. Te prispevke uporabljajo za tiskanje literature, kot je denimo ta revija, ki jo berete, ter za gradnjo in vzdrževanje svojih prostorov za čaščenje, znanih kot kraljestvene dvorane. Nič od tega zbranega denarja ne gre za izplačilo osebnih dohodkov. Nekateri, ki večino svojega časa posvetijo delu pridobivanja učencev sicer prejemajo finančno pomoč, da lahko krijejo stroške za prevoz in druge osebne izdatke. Toda nobeden od njih ne zahteva takšne pomoči. Pravzaprav velika večina Jehovovih prič ne prejema nobene finančne podpore za svoje oznanjevalsko delo. Ravno nasprotno, večina se preživlja z opravljanjem posvetnega dela, tako kot je to počel Pavel, ko je izdeloval šotore. (2. Korinčanom 11:9; 1. Tesaloničanom 2:9)

Torej, koliko naj bi tisti, ki želi podpreti delo Jehovovih prič, prispeval? Apostol Pavel je napisal: »Naj vsak stori tako, kakor se je odločil v svojem srcu, ne nejevoljno ali pod prisilo, ker Bog ljubi veselega darovalca.« (2. Korinčanom 8:12; 9:7)

[Podčrtna opomba]