Trdno se oklepajmo svoje dragocene vere!

»Njim, ki so zadobili z nami enako dragoceno vero.« (2. PETROV 1:1)

 1. Na kaj je Jezus opozoril svoje apostole in s čim se je Peter kljub temu širokoustil?

JEZUS je na večer pred svojo smrtjo rekel, da ga bodo zapustili vsi apostoli. Eden od njih, Peter, pa se je širokoustil: »Če se vsi pohujšajo nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam.« (Matevž 26:33) Toda Jezus je vedel, da se bo zgodilo drugače, zato je Petru ob tej priložnosti rekel: »Jaz sem prosil zate, naj ne izgine vera tvoja; in ti, ko se nekdaj izpreobrneš, potrjuj brate svoje.« (Lukež 22:32)

 2. Kako je Peter z dejanji dokazal, da ima šibko vero, pa čeprav je bil zelo samozavesten?

² Peter, ki je postal pretirano samozavesten glede svoje vere, je Jezusa še isto noč zatajil. Trikrat je zanikal, da Kristusa niti pozna ne! (Matevž 26:69–75) Ko se je ,izpreobrnil‘, so mu morale Gospodarjeve besede, »potrjuj brate svoje«, zagotovo jasno in glasno zveneti v ušesih. Ta opomin je močno vplival na preostalo njegovo življenje, kar lahko razberemo iz obeh njegovih pisem, ohranjenih v Bibliji.

Zakaj je Peter napisal pismi

 3. Zakaj je Peter napisal svoje prvo pismo?

³ Peter je prvo pismo napisal kakih 30 let po Jezusovi smrti in ga naslovil svojim bratom iz Ponta, Galacije, Kapadocije, Azije in Bitinije, pokrajin, ki danes zavzemajo severno in zahodno Turčijo. (1. Petrov 1:1) Njegove besede so bile nedvomno namenjene tudi Judom, od katerih so verjetno nekateri postali kristjani ob binkoštih leta 33 n. š. (Dejanja 2:1, 7–9) Mnogo je bilo tudi Nejudov, ki so od nasprotnikov doživljali goreče preizkušnje. (1. Petrov 1:6, 7; 2:12, 19, 20; 3:13–17; 4:12–14) Zato je tem bratom pisal, da bi jih spodbudil. Hotel jim je pomagati, da bi prejeli »konec vere svoje, zveličanje duš«. Tako jih je v sklepnem opominu rotil: »[Hudiču] se upirajte, trdni v veri.« (1. Petrov 1:9; 5:8–10)

 4. Zakaj je Peter napisal svoje drugo pismo?

⁴ Tem kristjanom je kasneje pisal še drugo pismo. (2. Petrov 3:1) Zakaj? Ker jim je grozila še veliko večja nevarnost. Nemoralni posamezniki so namreč skušali med verniki širiti svoje skrunilno vedenje in nekatere so tudi res zavedli! (2. Petrov 2:1–3) Poleg tega jih je svaril pred posmehovalci. V prvem pismu jim je pisal, da ,se je vsega konec približal‘, in sedaj so se očitno nekateri takšni zamisli posmehovali. (1. Petrov 4:7; 2. Petrov 3:3, 4) Preiščimo torej Petrovo drugo pismo in poglejmo, kako je to okrepilo brate, da so ostali trdni v veri. V tem prvem članku bomo razpravljali o prvem poglavju Drugega Petrovega lista.

Namen prvega poglavja

 5. Kako je Peter svoje bralce pripravil na razpravo o problemih?

⁵ Peter o resnih problemih ni spregovoril že kar na začetku. Za razpravo o tem si je raje najprej pripravil pot, tako da je v svojih bralcih povečal cenjenje do tega, kar so dobili, ko so postali kristjani. Spomnil jih je tudi na čudovite Božje obljube in zanesljivost biblijskih prerokb, ko jim je pisal glede spremenjenja, vizije, ki jo je osebno videl o Kristusu v kraljevski moči. (Matevž 17:1–8; 2. Petrov 1:3, 4, 11, 16–21)

6., 7. a) Kakšen pouk dobimo iz uvoda v Petrovo pismo? b) Kaj bi bilo morda včasih koristno priznati, ko svetujemo?

⁶ Ali se lahko iz Petrovega uvoda tudi kaj naučimo? Mar ne bo posameznik raje sprejel nasveta, če bomo z njim najprej spregovorili o značilnostih veličastnega kraljestvenega upanja, ki vsem nam toliko pomeni? Kaj pa glede osebnih izkušenj? Peter je po Jezusovi smrti verjetno pogosto govoril o tem, da je videl vizijo o Kristusu v kraljevski slavi. (Matevž 17:9)

⁷ Ne pozabite pa tudi, da sta bila Matevžev evangelij in pismo apostola Pavla Galatom do takrat, ko je Peter spisal svoje drugo pismo, po vsej verjetnosti med ljudmi že dobro znana. Tako so bili Petrovi sodobniki verjetno dobro seznanjeni z njegovimi človeškimi napakami, kot tudi z njegovim spričevalom vere. (Matevž 16:21–23; Galatom 2:11–14) Kljub temu pa je v besedi ostal prostodušen. Morda je bilo njegovo pismo ravno zaradi tega še toliko bolj privlačno za tiste, ki so se zavedali svojih slabosti. Ali ne bi bilo morda zato učinkovito priznati, da smo tudi mi nagnjeni k delanju napak, kadar pomagamo komu, ki ima probleme? (Rimljanom 3:23; Galatom 6:1)

Krepilen pozdrav

 8. V kakšnem pomenu je Peter verjetno uporabil besedo ,vera‘?

⁸ Poglejmo si sedaj Petrov pozdrav. Nemudoma se je dotaknil teme o veri, ko je svoje bralce ogovoril s ,tisti, ki so zadobili z nami enako dragoceno vero‘. (2. Petrov 1:1) Tukaj uporabljeni izraz ,vera‘ verjetno pomeni »trdno prepričanje« in se nanaša na skupek krščanskih prepričanj oziroma naukov, ki so v Svetem pismu včasih imenovani ,resnica‘. (Galatom 5:7; 2. Petrov 2:2; 2. Janezov 1) Beseda »vera« se v tem pomenu rabi pogosteje kot pa v splošnem pomenu trdnega zaupanja kakemu človeku ali stvari. (Dejanja 6:7; 2. Korinčanom 13:5; Galatom 6:10; Efežanom 4:5; Juda 3)

 9. Zakaj je moral Petrov pozdrav zveneti prijetno še zlasti Nejudom?

⁹ Petrov pozdrav je moral zveneti prijetno še zlasti nejudovskim bralcem. Judje namreč niso imeli z njimi nobenih stikov, pravzaprav so jih celo prezirali, in ta isti predsodek so imeli tudi Judje, ki so postali kristjani. (Lukež 10:29–37; Janez 4:9; Dejanja 10:28) Peter, ki je bil rojen kot Jud in bil tudi apostol Jezusa Kristusa, pa je sedaj rekel, da imajo njegovi bralci, tako Judje kot Nejudje, enako vero in enakovredno prednost kot on.

10. Kaj se lahko naučimo iz Petrovega pozdrava?

¹⁰ Razmislite o odličnem pouku, ki ga lahko mi danes dobimo iz Petrovega pozdrava. Bog ni pristranski. On ne povišuje ene rase ali narodnosti nad drugo. (Dejanja 10:34, 35; 11:1, 17; 15:3–9) Vsi kristjani smo si bratje in nihče se ne bi smel poviševati, kot je to učil sam Jezus. Petrov pozdrav pa poudarja tudi to, da smo zares vsesvetovna bratovščina, ki ji je ,enako dragocena‘ vera, ki so jo imeli tudi Peter in njegovi soapostoli. (Matevž 23:8; 1. Petrov 5:9)

Spoznanje in Božje obljube

11. Kaj življenjsko važnega je Peter poudaril po uvodnem pozdravu?

¹¹ Peter je po pozdravu pisal: »Milost in mir naj se vam pomnožita.« In kako naj se nam pomnožita milost in mir? »V [točnem, NW] spoznanju Boga in Jezusa, našega Gospoda,« odgovarja Peter. Potem pa pristavi: »Njegova božanska moč nam je podarila vse, kar je potrebno za življenje in pravo pobožnost.« Toda kako priti do teh življenjsko važnih reči? »Prek [točnega, NW] spoznanja tistega, ki nas je poklical s svojo slavo in odličnostjo.« Tako je Peter kar dvakrat poudaril, da je točno spoznanje o Bogu in njegovem Sinu izredno pomembno. (2. Petrov 1:2, 3, SSP; Janez 17:3, NW)

12. a) Zakaj je Peter poudaril pomembnost točnega spoznanja? b) Kaj moramo storiti najprej, če želimo biti deležni Božjih obljub?

¹² »Lažnivi učitelji«, pred katerimi svari Peter v drugem poglavju, zapeljujejo kristjane z »izmišljenimi besedami«. Tako jih želijo zvabiti nazaj v nemoralo, iz katere so že bili rešeni. Vsi tisti, ki so bili rešeni »po [točnem, NW] spoznanju Gospoda in zveličarja Jezusa Kristusa« in so kasneje podlegli takšnemu zapeljevanju, bodo želi katastrofalne posledice. (2. Petrov 2:1–3, 20) Peter je očitno želel o tem problemu spregovoriti nekoliko kasneje, zato je že na samem začetku pisma poudaril vlogo točnega spoznanja pri ohranjanju čistega položaja pred Bogom. Pripomnil je, da nam je Bog »podaril dragocene in največje obljube, da postanete po njih deležniki božje narave«. A da bi bili teh obljub, ki so bistven del naše vere, tudi res deležni, moramo po Petrovih besedah najprej ,ubežati pogubi, ki jo na svetu povzroča poželenje‘. (2. Petrov 1:4)

13. Česa so se tako maziljeni kristjani kot ,druge ovce‘ odločeni trdno oklepati?

¹³ Kako gledate na Božje obljube vi? Ali gledate nanje tako kot ostanek maziljenih kristjanov? Leta 1991 je Frederick Franz, ki je bil takrat predsednik Watchtower Bible and Tract Society in je imel za sabo že več kot 75 let polnočasne strežbe, občutke tistih, ki upajo, da bodo vladali s Kristusom, povzel takole: »Vztrajamo v tej uri in vztrajali bomo še naprej, dokler ne bo Bog dejansko dokazal, da je zvest svojim ,dragocenim in najsijajnejšim obljubam‘.« Brat Franz je vse do svoje smrti v 99. letu starosti ostal trdno prepričan o Božji obljubi glede nebeškega vstajenja in se trdno oklepal vere. (1. Korinčanom 15:42–44; Filipljanom 3:13, 14; 2. Timoteju 2:10–12) Podobno se milijoni trdno oklepajo vere in so osredotočeni na Božjo obljubo o zemeljskem raju, v katerem bodo ljudje živeli večno v sreči. Ali ste med njimi tudi vi? (Lukež 23:43; 2. Petrov 3:13; Razodetje 21:3, 4)

Odzovite se na Božje obljube

14. Zakaj je Peter kot prvo vrlino, ki jo moramo dodati veri, navedel ravno krepost?

¹⁴ Ali smo Bogu hvaležni za to, kar nam je obljubil? Če smo, sklepa Peter, potem bi morali to tudi dokazati. »Prav zato« (ker nam je Bog dal te dragocene obljube) bi si morali zares prizadevati biti dejavni. Ne moremo biti zadovoljni zgolj s tem, da smo v veri oziroma da smo seznanjeni z biblijsko resnico. To ni dovolj! Morda so v Petrovih dneh v občini nekateri veliko govorili o veri, a so se vseeno zapletli v nemoralo. Njihovo vedenje bi moralo biti krepostno, zato jih je Peter spodbudil: ,Dodajte vaši veri krepost.‘ (2. Petrov 1:5, SSP; Jakob 2:14–17)

15. a) Zakaj je za krepostjo omenil spoznanje, kot vrlino, ki jo moramo dodati veri? b) Katere druge vrline nas bodo še opremile, da se bomo trdno oklepali vere?

¹⁵ Peter za krepostjo omenja še šest drugih vrlin, ki jih je treba dodati naši veri. Vsako od njih potrebujemo, da bi bili »trdni v veri«. (1. Korinčanom 16:13, SSP) Ker so odpadniki ,zavijali Pisma‘ in širili ,sleparstva‘, je Peter kot naslednjo vrlino omenil spoznanje, ko je rekel: »Kreposti [dodajte] spoznanje.« Potem pa nadaljeval: »Spoznanju [pridajte] samoobvladanje, samoobvladanju stanovitnost, stanovitnosti pravo pobožnost, pravi pobožnosti bratoljubje, bratoljubju ljubezen.« (2. Petrov 1:5–7, SSP; 2:12, 13; 3:16)

16. Kaj se bo zgodilo, če bomo vrline, ki jih je Peter naštel, dodali veri in kaj, če jih ne bomo?

¹⁶ In kaj se bo zgodilo, če bomo teh sedem vrlin dodali naši veri? »Kajti če so te čednosti v vas in se množe,« odgovarja Peter, »napravljajo, da niste nedelavni in nerodovitni v [točnem, NW] spoznanju Gospoda našega Jezusa Kristusa.« (2. Petrov 1:8) Po drugi strani pa Peter pravi: »Kdor namreč nima teh, [ta] je slep, kratkoviden, ker je pozabil, da je bil očiščen starih grehov svojih.« (2. Petrov 1:9) Ali ste opazili, da je Peter tu prešel od zaimkov »vas« in »našega« na »kdor« in »[ta]«? Čeprav so na žalost nekateri slepi, pozabljivi in nečisti, pa Peter iz prijaznosti ne namiguje, da je tudi bralec eden teh. (2. Petrov 2:2)

Okrepil je svoje brate

17. Kaj je morda spodbudilo Petra, da je bralce ljubeče pozval, naj ,tako ravnajo‘?

¹⁷ Mogoče je Peter uvidel, da se dá še zlasti nove zlahka zapeljati, zato jih je ljubeče spodbudil: »Prav zato se, bratje, potrudite, da boste utrdili svojo poklicanost in izvoljenost. Če boste namreč tako ravnali, se ne boste nikoli spotaknili.« (2. Petrov 1:10, SSP; 2:18) Maziljeni kristjani, ki svojo vero dopolnjujejo s temi sedmimi vrlinami, bodo po Petrovih besedah deležni velike nagrade: »Dan [vam bo] zmagoslaven vhod v večno kraljestvo Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa.« (2. Petrov 1:11) ,Druge ovce‘ pa bodo prejele večno dediščino na zemeljskem področju Božjega kraljestva. (Janez 10:16; Matevž 25:33, 34)

18. Zakaj je bil Peter odločen ,vedno spominjati‘ svoje brate?

¹⁸ Peter si je iskreno želel, da bi njegovi bratje prejeli takšno veličastno nagrado. »Zato,« piše, »vas mislim vedno spominjati na to, čeprav za to veste in ste utrjeni v pričujoči resnici.« (2. Petrov 1:12, SSP) Peter je tukaj uporabil grško besedo sterízo, ki je na tem mestu prevedena z »utrjeni«, v opominu, ki ga je nekoč prej prejel od Jezusa, pa z ,opogumiti‘. Jezus mu je takrat rekel: »Opogumi svoje brate.« (Lukež 22:32, Ekumenska izdaja) Ker je Peter uporabil to besedo, lahko sklepamo, da se je še vedno spominjal močnega opomina svojega Gospoda. Peter sedaj pravi: »Menim pa, da je prav, dokler sem v tej koči [človeškem telesu], da vas izpodbujam, kličoč vam to v spomin, ker vem, da moram skoraj odložiti kočo svojo.« (2. Petrov 1:13, 14)

19. Kakšno pomoč potrebujemo mi danes?

¹⁹ Resda je Peter svojim bralcem prijazno rekel, da so »utrjeni v pričujoči resnici«, a se je ob tem tudi zavedal, da lahko njihova vera doživi brodolom. (1. Timoteju 1:19, EI) In ker je vedel, da bo kmalu umrl, je svoje brate opogumljal s tem, da je govoril o stvareh, ki si jih bodo lahko kasneje priklicali v spomin in tako ostali duhovno močni. (2. Petrov 1:15; 3:12, 13) Podobno tudi mi danes potrebujemo nekaj, česar bi se lahko vedno spominjali in tako ostali trdni v veri. Neglede na to, kdo smo ali kako dolgo smo že v resnici, ne smemo zanemarjati rednega branja Biblije, osebnega preučevanja in obiskovanja občinskih shodov. Nekateri sicer iščejo izgovore, da ne pridejo na shode, in pravijo, da so preveč utrujeni oziroma da se shodi ponavljajo ali pa da niso dobro predstavljeni, toda Peter je dobro vedel, kako hitro lahko vsak od nas izgubi vero, če postane pretirano samozavesten. (Marko 14:66–72; 1. Korinčanom 10:12; Hebrejcem 10:25)

Trden temelj za našo vero

20., 21. Kako je spremenjenje okrepilo vero Petru in bralcem njegovih pisem, med katerimi smo tudi mi danes?

²⁰ Ali naša vera temelji zgolj na premišljeno izoblikovanih mitih? »[Ne, NW],« je Peter jasno odgovoril, »kajti nismo se držali izmišljenih basni, ko smo vam oznanili Gospoda našega Jezusa Kristusa moč in prihod, marveč sami smo videli in bili priče njegovega veličastva.« Peter, Jakob in Janez so bili z Jezusom, ko so videli vizijo o njem v kraljevski moči. Peter pojasnjuje: »Prejel je namreč od Boga Očeta čast in slavo, ko mu je prišel tak glas od veličastne slave: Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji; in ta glas smo mi slišali, da je prišel z neba, ko smo bili ž njim na sveti gori.« (2. Petrov 1:16–18)

²¹ Ko so Peter, Jakob in Janez videli to vizijo, jim je Kraljestvo nedvomno postalo stvarno! »In imamo besedo proroško tem trdnejšo; in prav delate, da pazite nanjo,« pravi Peter. Da, bralci Petrovega pisma, med njimi tudi mi danes, imajo močan razlog, da pazijo oziroma so pozorni na prerokbe o Božjem kraljestvu. In kako moramo na preroško besedo paziti mi? Peter odgovarja: »Kakor na svetilnico, ki sveti v temnem kraju, dokler ne prisije dan in danica vzide v srcih vaših.« (2. Petrov 1:19; Daniel 7:13, 14; Izaija 9:6, 7)

22. a) Na kaj mora biti naše srce vedno pozorno? b) Kako pazimo na preroško besedo?

²² Naše srce bi bilo brez svetlobe preroške besede temno. Srce kristjanov je s tem, ko so pazili nanjo, ostalo čuječe vse do zore tistega dne, ko je »danica«, Jezus Kristus, vzšla v kraljevski slavi. (Razodetje 22:16) In kako mi danes pazimo na preroško besedo? Tako da preučujemo Biblijo, se pripravljamo na shode in na njih tudi sodelujemo ter ,se trudimo za te stvari in smo povsem v tem‘. (1. Timoteju 4:15, SSP) Da bi bila preroška beseda kakor luč, ki sveti v »temnem kraju« (našem srcu), ji moramo dovoliti, da močno vpliva na nas, na naše želje, čustva, vzgibe in cilje. Biti moramo preučevalci Biblije, saj Peter prvo poglavje sklene z besedami: »Nobeno prorokovanje pisma [se] ne godi po lastnem razlaganju. Zakaj prorokovanje ni nikdar prišlo po volji človeški, temuč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti Duh.« (2. Petrov 1:20, 21)

23. Na kaj je prvo poglavje Drugega Petrovega lista pripravilo bralce?

²³ Peter nam je v uvodnem poglavju svojega drugega pisma postregel z močno motivacijo, da bi se še naprej trdno oklepali svoje dragocene vere. Tako smo sedaj pripravljeni na razpravo o resnih zadevah, ki še sledijo. Naslednji članek bo govoril o drugem poglavju Drugega Petrovega lista, v katerem se apostol ukvarja z izzivom nemoralnih vplivov, ki so se bili vtihotapili v občine.

Ali se spomnite?

◻ Zakaj Peter poudarja pomembnost točnega spoznanja?

◻ Iz katerega razloga je morda krepost navedena kot prva od vrlin, ki jih moramo dodati veri?

◻ Zakaj je bil Peter odločen vedno spominjati svoje brate?

◻ Kakšen trden temelj za vero nam je priskrbel Peter?

[Slika na strani 9]

Peter zaradi svojih pomanjkljivosti ni zapustil vere