”Pomagaj mi v neveri!“
”Dečkov oče je tedaj na glas zavpil: ’Verujem, pomagaj mi v neveri!‘“ — MARKO 9:24
1. Zakaj je neki oče vzkliknil: ’Pomagaj mi v neveri!‘?
OČE z demonom obsedenega dečka je stal pred Jezusom Kristusom. Kako je hrepenel po tem, da bi bil njegov otrok ozdravljen! Jezusovi učenci niso imeli dovolj vere, da bi izgnali demona, toda oče je zaklical: ”Verujem, pomagaj mi v neveri!“ Ko je Jezus z Božjo močjo izgnal demona, se je vera dečkovega očeta nedvomno okrepila. (Marko 9:14-29)
2. Česa v zvezi z vero se kristjani ne sramujejo?
2 Tako kot ta upajoči oče se zvest Jehovov služabnik ne sramuje reči: ”Verujem!“ Posmehljivci morda zanikajo Božjo moč, verodostojnost njegove Besede in celo njegov obstoj. Toda pravi kristjani brez oklevanja priznavajo, da verujejo v Boga Jehova. Kljub temu lahko, kadar se sami v molitvi pogovarjajo s svojim nebeškim Očetom, prosijo: ’Pomagaj mi v neveri!‘ Tudi to delajo brez sramu, saj vedo, da so celo apostoli rotili Jezusa Kristusa: ”Pomnoži nam vero!“ (Luka 17:5)
3. Kaj je značilno za Janezovo uporabo besede ”vera“ v evangeliju in zakaj je bilo to primerno?
3 O veri posebej veliko piše v Krščanskih grških spisih. Janezov evangelij uporablja različne oblike besede, ki jo prevajamo z ”vera“ (grški koren pisteu’o), več kot 40 odstotkov pogosteje kot vsi trije ostali evangeliji skupaj. Janez je vedno uporabil glagol, tako je poudaril, da ni dovolj le imeti vero, temveč je nujno delati v skladu z njo. Evangelij je pisal okrog leta 98. n.š., ko je že videl, kako se strupene tipalke odpadništva iztezajo, da bi zapeljale kristjane, šibke v veri. (Apostolska dela 20:28-30; 2. Petrovo 2:1-3; 1. Janezovo 2:18, 19) Življenjsko važno je bilo verovati in vero dokazovati z deli predanosti Bogu. Prihajali so težki časi.
4. Zakaj tistim, ki imajo vero ni nič nemogoče?
4 Vera usposobi kristjane za boj z vsakovrstnimi težavami. Jezus je rekel svojim učencem, da jim ne bo nič nemogoče, če bodo ’imeli vere za gorčično zrno‘ (AC). (Matej 17:20) S tem je poudaril moč vere, ki je sad svetega duha. Ni poudaril človeške moči, temveč to, kaj lahko naredi Božji duh ali dejavna moč. Tisti, ki jih vodi njegov duh, ne delajo iz muhe slona. Modrost, ki jim jo podeli sveti duh, jim pomaga, da vidijo stvari v pravi luči. Celo resne težave splahnijo, če se podložimo krepilni moči vere. (Matej 21:21, 22; Marko 11:22-24; Luka 17:5, 6)
Moliti, da vera ne bi oslabela
5-7. (a) Kaj je o veri opozorilnega rekel Jezus, ko je vpeljal Spominsko svečanost? (b) Kako je vera omogočila Petru, da je opogumljal svoje brate?
5 Leta 33 n.š. je Jezus z učenci zadnjikrat slavil pasho. Ko je odslovil Juda Iškariota, je vpeljal Spominsko svečanost in rekel: ”Zato vam prepuščam kraljestvo, kakor ga je meni prepustil moj Oče,. . . Simon, Simon! Poglej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem molil zate, da tvoja vera ne opeša. Ko boš po vsem tem prišel k sebi, opogumi svoje brate.“ (Luka 22:28-32)
6 Jezus je molil, da vera Simonu Petru ne bi oslabela. Čeprav se je Peter samozavestno bahal, da ne bo nikoli zatajil Jezusa, je to kmalu zatem storil trikrat. (Luka 22:33, 34, 54-62) Ko se je spolnila prerokba, da udarijo pastirja do smrti, so se ovce razkropile. (Zaharija 13:7; Marko 14:27) Toda, ko se je Peter opomogel od padca v zanko strahu, je svoje duhovne brate opogumljal. Sprožil je postopek za nadomestitev nezvestega Juda Iškarijota. Ob binkoštih 33. leta n.š. je kot apostolski govornik uporabil prvega od ’ključev‘, ki mu jih je dal Jezus, in Judom odprl pot, da postanejo člani Kraljestva. (Matej 16:19; Apostolska dela 1:15-2:41) Satan je želel apostole presejati kot pšenico, toda Bog je pazil, da jim vera ni pošla.
7 Predstavljajmo si, kako se je počutil Peter, ko je slišal Jezusa reči: ”Jaz pa sem molil zate, da tvoja vera ne opeša.“ Samo pomislimo! Njegov Gospod in Učenik je prosil, da mu vera ne oslabi. In dejansko mu ni oslabela ali opešala. Ob binkoštih so bili Peter in ostali prvi ljudje maziljeni s svetim duhom, ki so postali Božji duhovni otroci, bodoči Kristusovi sodediči v nebeški slavi. Sveti duh je nanje deloval v prej neznanem obsegu, zato so lahko razodeli njegove sadove, tudi vero, kot še nikoli poprej. Kako veličasten odgovor na njihovo prošnjo: ”Pomnoži nam vero!“ (Luka 17:5; Galačanom 3:2, 22-26; 5:22, 23)
Z vero nad preskušnje
8. Kako nas je organizacija o izpolnitvi 1. Tesaloničanom 5:3 pravočasno opozorila?
8 V spolnitev biblijske prerokbe bomo kmalu zaslišali vzklik ”Mir in varnost“. (1. Tesaloničanom 5:3) Lahko to preskusi našo vero? Da, saj bi nas ta navidezni uspeh narodov pri vzpostavitvi miru lahko zazibal v duhovno spanje. Če si bomo zapomnili, da Jehova za vzpostavitev miru ne bo uporabil nobenih institucij tega sveta, ne bomo z navideznimi glasniki miru trobili v isti rog. Bog bo na svoj način napravil pravi mir in to samo po svojem Kraljestvu pod Jezusom Kristusom. Zato bo kakršenkoli uspeh narodov glede vspostavitve miru le kratek in površinski. Da bi nam ’zvesti in razumni suženj‘ (NW) v tem pogledu pomagal ostati buden, bo še naprej pravočasno izdajal opozorila, da domišljav proglas ”Mir in varnost“, ki ga bodo izrekli narodi te stare stvarnosti, ne bo preslepil Jehovovih služabnikov. (Matej 24:45-47)
9. Zakaj bo uničenje velikega Babilona od nas zahtevalo pogumno vero?
9 Vzklik ”Mir in varnost“ bo znak za naglo pogubo velikega Babilona, svetovnega kraljestva krive religije. (Razodetje 17:1-6; 18:4, 5) Tudi to bo preskusilo vero kristjanov. Ali bodo Jehovove priče ostale trdne v veri, ko se bo kriva religija razletela na koščke? Seveda bodo. Ta dogodek — za večino ljudi nepričakovan in nepojmljiv — ne bo človeška zamisel. Ljudje morajo vedeti, da bo to v resnici Jehovova sodba, posvetitev imena, ki ga je kriva religija tako dolgo sramotila. Toda kako bodo ljudje vedeli to, ne da jim kdo pove? In od koga drugega razen Jehovovih prič bi pričakovali, da to povedo ljudem? (Primerjaj Ezekijel 35:14, 15; Rimljanom 10:13-15.)
10. Kako bo vero Jehovovega ljudstva preskusil Gogov napad?
10 Jehovove maziljene priče in njihovi spremljevalci z zemeljskim upanjem imajo potreben pogum, da drugim govorijo o neizbežni izvršitvi Jehovove obsodbe proti velikemu Babilonu in ostali Satanovi stvarnosti. (2. Korinčanom 4:4) V svoji vlogi Goga iz Magoga bo Satan zabrisal svoje sedanje ponižano stanje in postrojil svoje zemeljske čete za odločen napad na Božji narod. Vera Jehovovih prič v Božjo zaščitno moč bo preskušena. Toda Božja beseda je napovedala, da bo Bog rešil svoje ljudstvo in lahko ji verujemo. (Ezekijel 38:16; 39:18-23)
11., 12. (a) Kako so si Noe in njegovo družina zagotovili rešitev v potopu? (b) Za kaj naj ne bi skrbeli med veliko stisko?
11 Ne vemo natančno, kako bo Jehova med ’veliko stisko‘ zaščitil svoj narod, toda to še ni razlog, da v njegovo zaščito dvomimo. (Matej 24:21, 22) S sodobnimi Jehovovimi služabniki bo tako kot je bilo z Noetom in njegovo družino med potopom. Zaprti v barki, okrog katere so uničevali vodni vrtinci, so gotovo razmišljali o spoštovanje zbujajoči Božji moči in goreče molili. Nikjer v Bibliji nič ne kaže na to, da bi se zaskrbljeno vpraševali: ’Bo barka zdržala to katastrofo? Bomo imeli dovolj hrane do konca potopa? Se bomo lahko vživeli v spremenjene razmere po potopu?‘ Poznejši dogodki so dokazali, da bi bile take skrbi povsem odveč.
12 Da bi se rešili, so morali Noe in njegovi družinski člani verovati. To je pomenilo poslušati navodila in se pustiti voditi Božjemu svetemu duhu. V veliki stiski bo prav tako nujno slediti vodstvu svetega duha in poslušati navodila, ki jih Jehova daje po svoji organizaciji. Prav nobenega razloga ne bomo imeli, da bi skrbeli in spraševali: ’Kako bo z našimi duhovnimi in materialnimi potrebami? Kako bo poskrbljeno za ostarele in tiste, ki potrebujejo posebno zdravstveno nego? Kako nam bo Jehova omogočil preživeti v novi svet?‘ Jehovovi zvesti služabniki bodo v trdni veri vse prepustili v njegove sposobne roke. (Primerjaj Matej 6:25-33.)
13. Zakaj bomo v veliki stiski potrebovali tako močno vero kot Abraham?
13 Ko se bo velika stiska pričela, se bo naša vera brez dvoma zelo okrepila. Končno bomo videli, da Jehova izvršuje vse, kar je obljubil. S lastnimi očmi bomo videli njegovo izvršitev obsodbe! Toda ali bo vsakdo med nami imel dovolj vere, da bo zaupal Jehovu, da bo med uničevanjem hudobnih ohranil svoje ljudstvo? Bomo verovali tako kot Abraham, ki je rekel, da ’Sodnik vesoljne zemlje dela po pravici‘ in pravičnih ne uniči skupaj s hudobnimi? (1. Mojzesova 18:23, 25)
14. S katerimi vprašanji lahko preiščemo svojo vero in se potrudimo, da bi jo okrepili?
14 Kako pomembno je zato, da sedaj gradimo svojo vero! Te hudobne stvarnosti bo vsak čas konec; pustimo se zato voditi svetemu duhu in živimo ”sveto in pobožno“. (2. Petrovo 3:11-14) Tako nas med veliko stisko ne bodo vznemirjale mučne misli, kot na primer: ’Me bo Jehova zagotovo zaščitil? Bi lahko več naredil v njegovi službi? Sem se res dovolj naprezal, da bi oblekel ’novo osebnost‘? Ali sem tak človek, ki ga Jehova želi imeti v novem svetu?‘ Zdaj preiščimo svojo vero s takimi treznimi vprašanji in se naprezajmo, da bi jo sedaj okrepili! (Kološanom 3:8-10)
Da bi nas vera rešila
15. Kaj je Jezus včasih rekel tistim, ki jih je ozdravil, toda zakaj to ne podpira sodobnega zdravljenja z vero?
15 Jezus svojega ozdravljanja telesnih bolezni ni omejil le na verne. (Janez 5:5-9, 13) Zato njegova dejavnost prav v ničemer ne podpira nebiblijskega nauka o zdravljenju z vero. Res je Jezus včasih ozdravljenim rekel: ”Tvoja vera te je rešila.“ (Matej 9:22; Marko 5:34; 10:52; Luka 8:48; 17:19; 18:42) S temi besedami pa je pokazal le na očitno resnico: Če trpeči ne bi verovali v Jezusovo moč ozdravljanja, k njemu sploh ne bi prišli.
16. Kakšen program zdravljenja danes vodi Jezus?
16 Danes Jezus vodi program duhovnega ozdravljanja, ki se ga okorišča že več kot 4 milijone ljudi. Kot Jehovove priče uživajo v duhovnem zdravju kljub fizičnim boleznim, ki jih imajo. Maziljeni kristjani med njimi imajo nebeško upanje in gledajo ’na tisto, kar je nevidno in večno‘. (2. Korinčanom 4:16-18; 5:6, 7) Kristjani z zemeljskim upanjem pa se veselijo veličastnega fizičnega ozdravljenja v bodočem Božjem novem svetu.
17., 18. Katera Jehovova priprava je opisana v Razodetju 22:1, 2 in zakaj je potrebna vera, da bi se je okoristili?
17 Apostol Janez je na Božje priprave za večno življenje opozoril v Razodetju 22:1, 2: ”Nato mi je pokazal reko žive vode, bleščečo kakor kristal, ki je izvirala izpod prestola Boga in Jagnjeta. Po sredi njegove ulice in obakraj reke pa raste drevo življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj sad vsak mesec. Listje tega drevesa je zdravilo narodom.“ ’Vodo življenja‘ sestavljajo Jehovova beseda resnice in vse druge Jehovove priprave za poslušno človeštvo, da jih po Jezusovi odkupni žrtvi osvobodi greha in smrti in jim podari večno življenje. (Efežanom 5:26; 1. Janezovo 2:1, 2) Medtem ko so tisti izmed 144 000 Jezusovih meziljenih sledilcev še na zemlji, ’pijejo‘ od Božjih priprav za življenje po Kristusu in so imenovani ’hrasti pravičnosti‘. (Izaija 61:1-3; Razodetje 14:1-5) Na zemlji rodijo mnogo duhovnih plodov. Ko bodo obujeni v nebesa, bodo med Kristusovim tisočletnim kraljestvom delili odkupne priprave, ki bodo narode ozdravljale greha in smrti.
18 Močnejša bo naša vera v te Božje priprave, večja bo naša želja slediti vodstvu njegovega duha in se jih okoriščati. Telesna popolnost bo očitno odvisna od tega, če bo nekdo veroval v Kristusa in duhovno napredoval. Čeprav bo čudežno ozdravljen večjih pomanjkljivosti, se bo bolj približal popolnosti, če bo prav ravnal. Redno se bo okoriščal Božjih priprav za ozdravljenje po Kristusovi žrtvi. Tako bo vera vplivala na naše ozdravljenje do telesne popolnosti.
”Odrešeni po veri“
19. Zakaj je življenjsko važno ostati trden v veri?
19 Dokler Božji novi svet ne bo za vedno uničil teme sedanjega hudobnega sveta, je življenjsko važno, da Jehovovi služabniki ostanemo trdni v veri! ”Neverniki“ bodo vrženi v ”jezero z ognjem in žveplom“, drugo smrt. To se bo nazadnje zgodilo po zaključni preskušnji ob koncu Kristusovega tisočletnega kraljevanja. (Razodetje 20:6-10; 21:8) Kako blagoslovljeni bodo tisti, ki bodo še naprej verovali in preživeli ter uživali v neskončni prihodnosti!
20. Kakšen poseben pomen bodo ob koncu Kristusove tisočletne vladavine dobile besede iz 1.Korinčanom 13:13?
20 Pavlove besede iz 1. Korinčanom 13:13 bodo takrat dobile poseben pomen: ”Ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.“ Nič več ne bo potrebno verovati, da se bo spolnila prerokba iz 1. Mojzesove 3:15. Takrat bo že spolnjena. Kot neoporečni bomo upali v Jehova, verovali vanj in v njegovega Sina in ju ljubili, ker sta spolnila to prerokbo. Še več, globoka ljubezen in prisrčna hvaležnost za rešitev nas bosta v nezlomljivi predanosti za vso večnost povezali z Bogom. (1. Petrovo 1:9)
21. Kaj bi morali danes delati, da bomo ’rešeni po veri‘?
21 Jehova je po svoji vidni organizaciji priskrbel čudovite priprave za okrepitev vere. Popolnoma se jih okoristite. Redno obiskujte in sodelujte na sestankih Božjega ljudstva. (Hebrejcem 10:24, 25) Marljivo proučujte njegovo Besedo in krščanske izdaje. Prosite Jehova za njegovega svetega duha. (Luka 11:13) Posnemajte vero tistih, ki v skupščini ponižno prevzemajo vodstvo. (Hebrejcem 13:7) Upirajte se posvetnim pritiskom. (Matej 6:9, 13) Da, in poglabljajte svoj osebni odnos z Jehovom na vse možne načine. Predvsem pa še naprej izgrajujte vero. Tako boste lahko med tistimi, ki ugajajo Jehovu in boste dosegli rešitev. Pavel je o tem zapisal: ”Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar ne iz svoje moči, ampak je to božji dar.“ (Efežanom 2:8)
Kako boš odgovoril?
◻ Katere preskušnje vere so pred nami?
◻ Na katera dva načina nas vera lahko reši?
◻ Kako dolgo naj po 1. Petrovem 1:9 ohranimo vero?
◻ S katerimi pripravami si lahko okrepimo vero?
[Slika na strani 15]
Ali čutiš potrebo po večji veri kot oče ozdravljenega dečka?
[Slika na strani 17]
Da bi preživeli ’veliko stisko‘, potrebujemo tàko vero, kot so jo imeli Noe in njegova družina