20. poglavje
Vstajenje — kdo bo obujen in kje
1, 2. Kako vemo, da so že v starem času Božji služabniki verjeli v vstajenje?
BOŽJI služabniki so od nekdaj verjeli v vstajenje. O Abrahamu, ki je živel 2000 let pred Jezusovim rojstvom, pravi Biblija takole: »Pomislil (je), da more Bog zbujati tudi iz mrtvih.« (Hebrejcem 11:17-19) Pozneje je tudi Job vprašal: »Ko človek umre, bo li spet živel?« In Job je na to sam odgovoril Bogu; takole: »Ti bi poklical, in jaz bi ti odgovoril.« Tako je pokazal, da verjame v vstajenje. (Job 14:14, 15)
2 Ko je bil Jezus Kristus na zemlji, je stvar takole razložil: »Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v zgodbi o grmu, ko imenuje Jehovo Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega; Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih; zakaj njemu so vsi živi.« (Lukež 20:37, 38) V Krščanskih grških spisih se beseda »vstajenje« pojavi več kot štiridesetkrat. Nauk o vstajenju mrtvih je pravzaprav eden glavnih biblijskih naukov. (Hebrejcem 6:1, 2)
3. Kakšno vero v vstajenje je pokazala Marta?
3 Ko je Jezusovi prijateljici Marti umrl brat Lazar, je ta pokazala vero v vstajenje. Ko je slišala, da prihaja Jezus, mu je stekla naproti. »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi bil umrl,« je rekla. Jezus pa jo je, ko je videl njeno žalost, potolažil s temi besedami: »Brat tvoj vstane.« Marta pa mu je odgovorila: »Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.« (Janez 11:17-24)
4-6. Katere razloge je imela Marta za vero v vstajenje?
4 Marta je imela dovolj trden razlog, da je verjela v vstajenje. Vedela je, na primer, da sta mnogo let prej Božja preroka Elija in Elizej z Božjo močjo obudila vsak po enega otroka. (1. Kraljev 17:17-24; 2. Kraljev 4:32-37) Vedela je tudi, da je nekoč neki mrtvec, ki so ga vrgli v jamo, ob dotiku z Elizejevimi kostmi, ki so ležale tam, oživel. (2. Kraljev 13:20, 21) Ampak najbolj jo je utrdilo v veri v vstajenje tisto, kar je Jezus sam učil o tem in kar je delal.
5 Marta je bila morda manj kot dve leti pred tem v Jeruzalemu, kjer je Jezus govoril, da bo obujal mrtve. Takrat je rekel: »Kakor namreč Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče. Ne čudite se temu; kajti pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih glas njegov in pridejo ven.« (Janez 5:21, 28, 29)
6 Do tedaj, ko je govoril te besede, Biblija ne poroča, da bi Jezus bil že kogarkoli obudil. Ampak kmalu po tem je obudil mladeniča, sina vdove iz Naina. Novica o tem se je razširila po vsej južni Judeji in Marta je o tem zagotovo kaj slišala. (Lukež 7:11-17) Pozneje je Marta lahko slišala tudi kaj o tem, kar se je zgodilo blizu Galilejskega jezera v Jairovi hiši. Njegova dvanajstletna hči je hudo zbolela in umrla. Toda Jezus, ki je tedaj prišel v Jairovo hišo, je stopil k mrtvi deklici in ji rekel: »Deklica, vstani!« In deklica je res vstala! (Lukež 8:40-56)
7. Kateri dokaz je Marti povedal, da je Jezus zmožen obujati mrtve?
7 Vseeno pa Marta ni mislila, da bo Jezus takoj tedaj obudil njenega brata. Takole je rekla: »Vem, da vstane ob vstajenju, poslednji dan.« Vendar pa je Jezus hotel Marti pokazati, kakšno vlogo ima pri vstajenju mrtvih, zato ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre; in vsak, kdor živi in veruje vame, ne umre vekomaj.« Jezusa so na to takoj odpeljali h grobu, v katerem je ležal Lazar. »Lazar, pridi ven!« je zaklical. In Lazar, ki je bil že štiri dni mrtev, je prišel ven! (Janez 11:24-26, 38-44)
8. Kateri dokaz imamo, da je bil Jezus res obujen?
8 Nekaj tednov pozneje so tudi Jezusa umorili in ga položili v grob. Ampak tam je ležal le tri dni. Apostol Peter nam razlaga zakaj, ko pravi: »Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.« Verski voditelji niso mogli nič proti temu. (Dejanja apostolov 2:32; Matevž 27:62-66; 28:1-7) O tem, ali je Jezus vstal od mrtvih ali ne, ne more biti nobenega dvoma, saj se je pozneje velikokrat pokazal živ svojim učencem, ob neki priložnosti se je pokazal kar petstotim. (1. Korinčanom 15:3-8) V vstajenje so Jezusovi učenci tako trdno verjeli, da so bili zaradi svoje službe Bogu pripravljeni tudi umreti.
9. O katerih devetih ljudeh pripoveduje Biblija, da so bili obujeni?
9 Da bodo mrtvi res vstajali, sta pozneje dokazala še apostola Peter in Pavel. Najprej je Peter obudil v Jopi Tabito ali Dorko, kot so ji pravili. (Dejanja apostolov 9:36-42) Potem pa je Pavel obudil mladega Evtiha, ki je padel z okna v tretjem nadstropju, medtem ko je Pavel govoril. (Dejanja apostolov 20:7-12) Teh devet vstajenj, zabeleženih v Bibliji, daje trden dokaz, da mrtvi lahko spet zaživijo!
KDO BO OBUJEN?
10, 11. a) Zakaj je Bog poskrbel za vstajenje? b) Kateri dve skupini ljudi bosta obujeni po Dejanju apostolov 24:15?
10 V začetku Bog ni nikogar mislil obujati, ker nikomur ne bi bilo treba umreti, če bi Adam in Eva ostala zvesta. Nato pa je Adamov greh prinesel vsem nepopolnost in smrt. (Rimljanom 5:12) Zato je Jehova uvedel vstajenje, da bi lahko katerikoli izmed Adamovih potomcev užival večno življenje. Kaj pa odloča o tem, ali bo človek obujen ali ne?
11 Biblija pravi: »Da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja apostolov 24:15) To pa bi morda koga presenetilo. »Čemu obujati krivične?« se bo vprašal. To stvar bomo laže razumeli, če se bomo spomnili, kaj se je zgodilo takrat, ko je Jezus visel na mučilnem kolu.
12, 13. a) Kaj je Jezus obljubil zločincu? b) Kje je »raj«, o katerem je govoril Jezus?
12 Tale dva moža ob Jezusu sta zločinca. Eden izmed njiju ga je pravkar rotil; rekel mu je: »Če si Kristus, pomagaj sebi in nama!« Drugi zločinec pa je veroval v Jezusa. Obrnil se je k njemu in mu rekel: »Spomni se me, kadar prideš v kraljestvo svoje.« In Jezus mu je obljubil: »Resnično, danes ti rečem, da boš z menoj v raju.« (Lukež 23:39-43, NS)
13 Kaj pa je Jezus mislil s tem, ko je rekel: »Boš z menoj v raju.« Kje je ta raj? Kje pa je bil raj, ki ga je Bog ustvaril v začetku? Ali ni bil na zemlji? Bog je prva dva človeka postavil v čudovit raj, ki ga je imenoval Eden. Ko torej beremo, da bo ta nekdanji zločinec prišel v raj, si naslikajmo v mislih tole zemljo, spremenjeno v čudovit kraj, kjer se da lepo živeti, saj beseda raj pomeni vrt ali gaj. (1. Mojzesova 2:8, 9)
14. Na kakšen način bosta Jezus in bivši zločinec skupaj v raju?
14 Jezus Kristus seveda ne bo skupaj s tem zločincem tu na zemlji. Ne, Jezus bo v nebesih, od koder bo vladal raju na zemlji. S tem človekom bo torej Jezus v tem smislu, da ga bo obudil od mrtvih in skrbel za njegove duhovne in telesne potrebe. Ampak kako to, da bo Jezus dovolil v raj človeku, ki je bil zločinec?
15. Zakaj bodo obujeni tudi »nepravični«?
15 Res je, da je ta človek zagrešil veliko hudobij. Bil je »nepravičen«. Ampak ali bi bil zločinec, če bi vedel za Božje namene? Jezus bo zato obudil tega nepravičnika in še na milijone drugih, ki so umrli v nevednosti. V preteklih stoletjih je na primer umrlo veliko ljudi, ki niso znali brati in Biblije morda nikoli še videli niso. Ampak vsi ti bodo obujeni in bodo prišli iz šeola ali hadesa. Potem, v raju na zemlji, se bodo poučili o Božji volji in bodo lahko s tem, da bodo to voljo spolnjevali, dokazali, ali res ljubijo Boga.
16. a) Kdo ne bo obujen? b) Zakaj naj o tem ne sodimo sami? c) Za kaj bi se morali predvsem zanimati?
16 To pa ne pomeni, da bo prav vsakdo vstal. Biblija pravi, da ne bo vstal Juda Iškarijot, ki je izdal Jezusa. Ker je bil premišljeno pokvarjen, ga je Jezus imenoval »sin pogube«. (Janez 17:12) Ta je prišel v simbolično geheno, od koder ni vstajenja. (Matevž 23:33) Ljudje, ki poznajo Božjo voljo, pa vseeno delajo hudo, lahko zagrešijo proti Božjemu duhu. In Bog ne bo obudil tistih, ki grešijo proti njegovemu svetemu duhu. (Matevž 12:32; Hebrejcem 6:4-6; 10:26, 27) Ker pa je Bog sodnik, nimamo mi prav nikakršnega razloga, da bi skušali uganiti, kateri ljudje iz preteklosti ali od zdaj bodo vstali in kateri ne bodo. Bog ve, kdo je v hadesu in kdo v geheni. Mi pa bi morali skušati storiti vse, kar le moremo, da bi bili takšni, kakršne želi Bog v svojem novem sestavu. (Lukež 13:24, 29)
17. Komu ne bo treba vstajenja, da bi užival večno življenje?
17 Res pa je tudi, da ne bo treba vseh, ki bodo prejeli večno življenje, obuditi. Veliko Božjih služabnikov, ki živijo v »poslednjih dneh« tega sestava stvari, bo preživelo Harmagedon. In potem bodo del »nove zemlje« in ne bo jim treba nikoli umreti. Tisto, kar je Jezus rekel Marti, lahko dobesedno velja tudi zanje: »In vsak kdor živi in veruje vame, ne umre vekomaj.« (Janez 11:26; 2. Timoteju 3:1)
18. Kdo so »pravični«, ki bodo obujeni?
18 Kdo so pa »pravični«, ki bodo vstali? Sem bodo prišteti zvesti Božji služabniki, ki so živeli, preden je prišel Jezus Kristus na zemljo. Mnoge od teh imenuje 11. poglavje Pisma Hebrejcem. Ti ljudje niso upali, da bodo prišli v nebesa, ampak so upali, da bodo ponovno živeli na zemlji. Med »pravičnimi«, ki bodo obujeni, so tudi zvesti Božji služabniki, ki so umrli v zadnjem času. Bog bo poskrbel, da se bodo njihovi upi na večno življenje na zemlji uresničili. Obudil jih bo.
KDAJ IN KJE BODO VSTALI
19. a) V kakšnem smislu je bil Jezus prvi obujen? b) Kdo so tisti, ki so obujeni za njim?
19 Za Jezusa Kristusa pravi Biblija, da je »prvi vstal od mrtvih«. (Dejanje apostolov 26:23, EI) To pomeni, da je bil on prvi, ki mu po vstajenju ni bilo treba več umreti. Bil je pa tudi prvi, ki je vstal v duhovno življenje. (1. Petrov 3:18) Toda Biblija nam pove, da bo še več takšnih, saj pravi: »Vsak v svojem redu: prvina Kristus, potem ti, kateri so Kristusovi, ob prihodu njegovem.« (1. Korinčanom 15:20-23) Torej bodo nekateri obujeni prej, drugi pozneje.
20. a) Kdo so tisti, »ki so Kristusovi«? b) Kakšno je njihovo vstajenje?
20 Tisti, »kateri so Kristusovi«, so od 144000 zvestih izbrancev, ki naj bi vladali skupaj z njim v kraljestvu. O njihovem nebeškem vstajenju pravi Biblija tole: »Blažen in svet, kdor ima delež v prvem vstajenju; do teh druga smrt nima oblasti, marveč . . . bodo z njim kraljevali tisoč let.« (Razodetje 20:6; 14:1, 3)
21. a) Kdaj se začne »prvo vstajenje«? b) Kdo je bil brez dvoma že obujen v nebeško življenje?
21 Po Kristusovem vstajenju naj bi najprej vstali 144000. Ti bodo deležni »prvega vstajenja« ali »zgodnejšega vstajenja«. (Filipljanom 3:11, NS) Kdaj pa bo to vstajenje? Biblija pravi, »ob njegovem prihodu« ali med njegovo »prisotnostjo«. V prejšnjih poglavjih smo izvedeli, da je Kristus prisoten od 1914. leta. Tako je torej »dan« »prvega vstajenja« zvestih kristjanov, ki bodo odšli v nebesa, že bil. Nobenega dvoma ni, da so apostoli in drugi kristjani iz prvega stoletja že vstali v nebeško življenje. (2. Timoteju 4:8)
22. a) Kdo še ima delež pri »prvem vstajenju«? b) Kdaj bodo ti vstali?
22 Vendar pa še sedaj živijo nekateri, ki imajo tudi upanje, da bodo v nebesih vladali s Kristusom, ta pa je, kot smo videli, že prišel. To so tisti, kar jih je še ostalo, ostanek od 144000. Kdaj bodo pa ti obujeni? Njim ni treba spati smrtnega sna, ampak so obujeni takoj, ko umrejo. Biblija nam to razlaga takole: »Vsi ne zaspimo, a vsi se izpremenimo, v hipu, v trenutku, ob poslednji trobenti; kajti trobenta zatrobi in mrtvi vstanejo.« (1. Korinčanom 15:51, 52; 1. Tesaloničanom 4:15-17)
23. Kako Biblija opiše spremembo v duhovno življenje?
23 To »prvo vstajenje« je človeškim očem seveda nevidno. To je vstajenje v duhovno življenje. Biblija opisuje spremembo v duhovno življenje takole: »Seje se v minljivosti, vstaja v neminljivosti. Seje se v nečasti, vstaja v časti. Seje se naravno telo, vstaja duhovno telo.« (1. Korinčanom 15:42-44, EI)
24. a) Katero vstajenje sledi »prvemu vstajenju«? b) Zakaj bi bilo to »boljše vstajenje«?
24 Vendar pa že samo ime »prvo vstajenje« pove, da bo še eno vstajenje. To pa je vstajenje pravičnih in nepravičnih v življenje na rajski zemlji, ki bo prišlo na vrsto po Harmagedonu. To bo »boljše vstajenje« od tistega, ko sta Elija in Elizej obudila dva otroka in od vseh ostalih vstajenj, ki so se zgodila po tem. Zakaj? Zato, ker tistim, ki bodo vstali po Harmagedonu in ki bodo hoteli služiti Bogu, ne bo več treba umreti. (Hebrejcem 11:35)
BOŽJI ČUDEŽ
25. a) Zakaj ni obujeno isto telo, ki umre? b) Kaj je obujeno in kaj dobijo tisti, ki so obujeni?
25 Kaj pa je po smrti obujeno? Isto telo, ki je umrlo, zagotovo ne. Biblija to pove, ko govori o vstajenju v duhovno življenje. (1. Korinčanom 15:35-44) Tudi tisti, ki bodo obujeni v življenje na zemlji, ne bodo prejeli istega telesa, v katerem so umrli. Njihovo telo je verjetno razpadlo in zemlja ga je vzela vase. Čez čas so morda tudi prvine njihovih teles postale deli drugih živih bitij. Bog torej ne bo obudil istega telesa, ampak istega človeka. Tistim, ki gredo v nebesa, dá novo, duhovno telo. Tistim, ki bodo obujeni v življenje na zemlji, pa bo dal novo snovno telo. Novo telo pa bo nedvomno podobno telesu, v katerem je človek umrl, da ga bodo tako vsi, ki so ga poznali, znova prepoznali.
26. a) Zakaj je vstajenje tako čudovit čudež? b) Kateri človekovi izumi nam pomagajo razumeti veličastni Božji spomin?
26 Vstajenje je prav zares veličasten čudež. Človek, ki je umrl, si je morda za živa nabral ogromno skušenj in znanja in veliko spominov. Razvil se je v osebnost, ki je bila drugačna od vseh ostalih. Jehova pa se spominja vsake podrobnosti in bo ob vstajenju obnovil njegovo popolno osebnost. O mrtvih, ki bodo vstali, pravi Biblija: »Njemu so vsi živi.« (Lukež 20:38) Ljudje lahko posnamejo glas in slike ljudi in jih predvajajo še dolgo po tem, ko so le ti že umrli. Ampak Jehova lahko vrne v življenje vse tiste, ki živijo v njegovem spominu, in to bo tudi prav gotovo storil!
27. Na katera vprašanja o vstajenju bomo še odgovorili?
27 Biblija pa nam pove še veliko več o življenju v raju po vstajenju mrtvih. Jezus na primer omenja ljudi, ki bodo ’vstali k življenju’ in ljudi, ki bodo ’vstali k obsodbi’. (Janez 5:29) Kaj misli s tem? In ali bo za »pravične«, ki bodo vstali, stvar kaj drugačna kot za »nepravične«? Če bomo prebrali poglavja o sodnem dnevu, bomo dobili odgovor na to vprašanje.
[Slike na strani 167]
»Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.«
Elija je obudil vdovinega sina
Elizej je obudil otroka
Mrtvec, ki se je dotaknil Elizejevih kosti, je oživel
[Slike na strani 168]
Ljudje, ki jih je obudil Jezus:
sin vdove iz Naina
Lazar
Jairova hčerka
[Slike na strani 169]
Še drugi, ki so bili obujeni:
Dorka
Jezus sam
Evtih
[Slika na strani 170]
Kje je raj, ki ga je Jezus obljubil zločincu?