Jezusovo življenje in služba

Obed pri farizeju

POTEM ko je odgovoril kritikom, ki so ga spraševali, od kod je dobil moč, da je lahko ozdravil moža, ki ni mogel govoriti, ga je nek farizej povabil na kosilo. Preden so farizeji pričeli jesti, so si po navadi umili roke do komolcev. To so storili pred in po obedu in celo med njim. S tem izročilom sicer niso kršili Božji napisani zakon, vendar so pretiravali pri obredni čistoči, ki jo je zahteval Jehova.

Jezus ni ravnal v skladu s tem izročilom, zato je bil njegov gostitelj presenečen. Čeprav svojega začudenja ni izrekel, je Jezus to opazil in dejal: »Vi farizeji torej čistite kozarec in krožnik od zunaj, vaša notranjost pa je polna ropa in umazanije. Kako ste nespametni! Ali ni tisti, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjost?«

Jezus je tako razgalil hinavščino farizejev, ki so si obredno umivali roke, niso pa iz svojih src odstranili krivičnosti. Svetoval jim je: »Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj, in vam bo vse čisto.« K njihovemu dajanju bi jih moralo siliti ljubeče srce in ne želja, da bi na druge naredili vtis s hlinjeno pravičnostjo.

»Toda gorje vam, farizeji!« je nadaljeval Jezus. »Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravico in Božjo ljubezen. To bi bilo treba delati in onega ne opuščati.« Božji zakon je od Izraelcev zahteval plačevanje desetine ali desetega dela od vseh poljščin. Meta in rutica sta majhni rastlini ali zelišči, ki se uporabljata kot dišavi za jedila. Farizeji so skrbno plačevali desetino celo za ti nepomembni zelišči, Jezus pa jih je obsodil, ker so zanemarili mnogo pomembnejšo zahtevo: niso pokazovali ljubezni in dobrote in niso bili skromni.

Jezus jih je še naprej obsojal: »Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih. Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.« Njihova nečistost ni bila vsem na očeh. Religija farizejev je bila povezana z zunanjim razkazovanjem, v svoji notranjosti pa ni imela nobene vrednosti! Temeljila je na hinavščini.

Eden izmed učiteljev postave, ki je bil dobro seznanjen z Božjim zakonom in je poslušal te obtožbe, se je pritožil: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.«

Jezus je tudi te strokovnjake za postavo smatral odgovorne, ko je rekel: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se teh bremen niti s prstom ne dotaknete! Gorje vam, ker postavljate nagrobnike prerokom, ki so jih vaši očetje umorili!«

Bremena, ki jih je Jezus omenil, so bila ustna izročila, toda ti učitelji postave so bili takšni, da niso hoteli odstraniti niti en sam predpis, da bi ljudem prinesli olajšanje. Jezus je odkril, da so celo dovolili ubijanje svojih prerokov in jih posvaril: »Od tega rodu [se bo] terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.«

Človeštvo, ki bo odkupljeno, je pričelo obstojati takrat, ko so se Adamu in Evi rodili otroci; tako je Abel živel »od stvarjenja sveta« ali »od utemeljitve sveta« (NS). Po gnusnem umoru Zaharija so sirske sile oropale Judejo. Toda Jezus je napovedal še večje ropanje za časa njegovega rodu, ki bo posledica njihove mnogo večje brezbožnosti. Do tega ropanja je prišlo 38 let pozneje, leta 70 n. št.

V nadaljevanju svojega obsojanja je Jezus rekel: »Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, a tistim, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« Učitelji postave so bili dolžni pojasnjevati postavo ljudem, ki je niso razumeli. Vendar tega niso počeli in so ljudem celo odvzeli priložnost, da bi jo razumeli.

Farizeji in učitelji postave so bili jezni na Jezusa, ker jih je tako razgalil. Ko je odhajal iz hiše, so mu pričeli silovito nasprotovati in so ga skušali ujeti z vprašanji. Hoteli so slišati nekaj, zaradi česar bi ga lahko dali prijeti. Luka 11:37—54, JP; 5. Mojzesova 14:22; Mihej 6:8; 2. Letopisi 24:20—25.

◆ Zakaj je Jezus obsodil farizeje in učitelje postave?

◆ Kakšna bremena so učitelji postave nalagali ljudem?

◆ Kdaj je bilo »stvarjenje sveta«?