Biblijsko gledišče

V Božjih očeh ste vredni!

»VEČINO ŽIVLJENJA ME MUČIJO OBČUTKI NEVREDNOSTI,« JE NAPISALA NEKA KRISTJANKA. »NE GLEDE NA TO, KOLIKO LJUBIM JEHOVA ALI KOLIKO SE NAPREZAM, DA BI MU SLUŽILA, VEDNO IMAM OBČUTEK, DA TO NI DOVOLJ DOBRO.«

ALI poznate koga, ki se bojuje z močnimi občutki neprimernosti ali nevrednosti? Ali pa imate včasih take občutke vi sami? Takšni občutki niso nič nenavadnega celo med zvestimi častilci Boga. Nihče ni imun na učinke življenja v teh ‚nevarnih časih‘. Mnoge zapostavljajo in izkoriščajo posamezniki, ki so »nezmerni, surovi, nedobroljubni«, torej ljudje z lastnostmi, ki so razširjene v »zadnjih dneh«. (2. Timoteju 3:1–5) Take boleče izkušnje lahko za seboj pustijo močne čustvene brazgotine in povzročijo občutke skrajne nevrednosti.

V drugih primerih lahko negativni občutki izvirajo iz pretirano visokih meril, ki si jih ljudje postavljajo. Nezmožnost doseganja teh meril jim le še poglablja občutek, da pač nikoli niso dovolj dobri. Naj je razlog takšen ali drugačen pa tisti, ki se bojujejo z občutki nevrednosti, morda težko razumejo, zakaj jih ima Bog, ali kdor koli drug, pri vsem tem rad. Prav res, morda so celo prepričani, da preprosto niso vredni ljubezni.

Vendar Bog Jehova ne čuti tako! V svoji Besedi nas opozarja, naj se pazimo ‚zvijačnih naklepov‘ njegovega Nasprotnika, Satana Hudiča. (Efežanom 6:11) Satan uporablja svoje zvijačne naklepe, ker nas z njimi skuša odvrniti od čaščenja Boga. Zato pri nas spodbuja občutek, da nismo vredni, da nikoli ne bomo mogli biti vredni Jehovove ljubezni. Toda Satan je »lažnivec«, pravzaprav »oče laži«. (Janez 8:44, SSP) Zato nas ne smejo preslepiti njegovi zvijačni naklepi! Jehova v Bibliji govori zase, zatrjuje nam, da smo v njegovih očeh vredni.

Uravnovešeno gledišče o tem, koliko smo vredni

Biblija opozarja pred negativnim vplivom, ki ga lahko ima na nas malodušje. V Pregovorih 24:10 piše: »Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja.« Dolgotrajni negativni občutki nas lahko oropajo moči, dajo nam občutek šibkosti in ranljivosti. Prepričani ste lahko, da Satan to dobro ve. Dovolj težavno je že, če naše srce mučijo občutki nevrednosti. Kadar pa nam Satan skuša takšne občutke še razplamteti, je položaj mnogo težji.

Pomembno je torej, da imamo zdravo, uravnovešeno gledišče o tem, koliko smo vredni. »Vsakemu, kdor je med vami, [pravim],« nas roti apostol Pavel, »naj ne misli o sebi več, nego se spodobi misliti, temuč naj pazi, da bi mislil zmerno.« (Rimljanom 12:3) Po nekem drugem prevodu se te besede glasijo takole: »Vsakemu od vas bi rekel, naj se ne ceni nad svojo resnično vrednost, temveč da se trezno ocenjuje.« (Charles B. Williams) Ta stavek nas torej spodbuja, naj imamo o sebi uravnovešeno gledišče. Po eni strani se moramo varovati domišljavosti, po drugi pa naj bi se skušali ogibati nasprotne skrajnosti, saj Pavel namiguje, da si za to, da bi bili zmernih misli, moramo nekaj misliti o sebi. Da, Pavel pod Božjim navdihnjenjem kaže, da je vsak od nas vreden v Jehovovih očeh.

Na uravnovešen pogled glede vrednosti samega sebe namigujejo tudi besede Jezusa, ko je dejal: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (Matevž 22:39) Besede »kakor samega sebe« kažejo, da se nekoliko moramo čutiti vredne oziroma spoštovati samega sebe. Res je, da imamo napake in da se motimo. A ko stremimo za tem, da bi ugajali Bogu, ko nam je žal za naše hibe in ga prosimo odpuščanja, se lahko še vedno do neke mere cenimo. Naše kritično srce morda vztrajno trdi drugače, toda zapomnite si, da »je Bog večji od srca našega«. (1. Janezov 3:20) Z drugimi besedami, Jehova nas vidi morda precej drugače, kakor se vidimo sami.

Potrto srce, skrušen duh

Psalmist David je napisal: »Blizu je Gospod [Jehova, NW] njim, ki so potrtega srca, in v duhu skrušenim pomaga.« (Psalm 34:19, Ekumenska izdaja) V Matthew Henry’s Commentary on the Whole Bible je na to vrstico zapisano: »V naravi pravičnih je, [. . .] da so potrtega srca in skesanega duha, se pravi ponižni zaradi greha, in se ne čutijo vredne; so skromni in se ne zanašajo na lastne dobre strani.«

Tisti, ki so »potrtega srca« ali ‚v duhu skrušeni‘, morda menijo, da je Jehova daleč proč in da so zanj preveč neznatni, da bi mu bilo mar zanje. Toda ni tako. Davidove besede nam zagotavljajo, da Jehova ne zapusti tistih, ki so »skromni«. Naš sočutni Bog ve, da ga v teh časih potrebujemo bolj kot kdaj prej in on je blizu.

Oglejmo si zgled. Pred leti je neka mati pohitela s svojim dveletnim sinkom v bolnišnico, ker je imel hudo obliko krupa. Zdravniki so dečka pregledali in mater obvestili, da bo čez noč moral ostati v bolnišnici. Kje pa je prebila noč mati? Na stolu v bolnišnični sobi, poleg sinove postelje. Njen fantič je bil bolan in preprosto morala mu je biti blizu. Od našega ljubečega nebeškega Očeta, po čigar podobi smo narejeni, pa zagotovo lahko pričakujemo celo več! (1. Mojzesova 1:26; Izaija 49:15) Ganljive besede iz Psalma 34:19 nam zagotavljajo, da nam je Jehova, kadar imamo ‚potrto srce‘, kakor ljubeč roditelj »blizu«, da je vedno pazljiv, pozoren in pripravljen pomagati. (Psalm 147:1, 3)

‚Vi ste vredni več od mnogo vrabcev‘

Jezus je med opravljanjem svoje zemeljske službe odkril mnogo o Jehovovih mislih in občutkih, tudi o tem, kaj Jehova čuti do svojih zemeljskih služabnikov. Jezus je svojim učencem večkrat zagotovil, da so v Jehovovih očeh vredni. (Matevž 6:26; 12:12; oboje NW)

Da bi na primer prikazal vrednost vsakega od svojih učencev, je Jezus dejal: »Mar ne prodajajo dveh vrabcev za vinar? pa ne eden od njiju ne pade na tla brez Očeta vašega. Vam so pa tudi lasje na glavi vsi sešteti. Ne bojte se torej; vi ste boljši [vredni več, SSP] od mnogo vrabcev.« (Matevž 10:29–31) Pomislite, kaj so morale te besede pomeniti Jezusovim poslušalcem v prvem stoletju.

Vrabci so bili očitno med najcenejšimi pticami, ki so jih imeli za hrano. Te drobne ptice so običajno oskubili, nabodli na lesene palice in jih spekli kakor ražnjiče. Jezus je nedvomno videl revne žene na trgu, kako so preštevale svoje vinarje, da bi ugotovile, koliko vrabcev lahko kupijo. Ti ptiči so bili tako malo vredni, da je lahko človek za vinar, kovanec majhne vrednosti, (dobesedno za as, vreden manj kot pet centov) kupil dva vrabca.

Jezus je to ponazoritev ponovil nekoč kasneje, a nekoliko drugače. Po Lukeževem evangeliju 12:6 je dejal: »Ne prodajajo li pet vrabcev po dva vinarja?« Premislite. Za en vinar je bilo mogoče dobiti dva vrabca. Toda če je bil človek pripravljen plačati dva vinarja, ni dobil štirih vrabcev, temveč pet. Kupčiji je bil dodan še en ptič, kakor da bi bil brez vrednosti. »In,« je dejal Jezus, »ne eden izmed njih [niti tisti, ki je bil dodan kupčiji] ni pozabljen pred Bogom.« Ko je Jezus naobrnil ponazoritev, je sklenil: »Boljši ste [Vredni ste več, SSP] od mnogo vrabcev.« (Lukež 12:7) Kako so morale te besede spodbuditi njegove poslušalce!

Ali ste dojeli smisel Jezusove ponazoritve, ki ogreje srce? Če so Jehovu vredne celo majhne ptice, koliko bolj mu morajo biti ljubi njegovi zemeljski služabniki! V Jehovovih očeh ni nihče od nas zgubljen v množici. Njemu je vsak toliko vreden, da pri nas opazi celo najmanjšo podrobnost – vsak las na glavi nam je posebej preštet.

Seveda bo Satan še naprej uporabljal svoje »zvijačne naklepe«, kot je izkoriščanje občutkov nevrednosti, samo da bi nas odvrnil od služenja Jehovu. Toda ne dajte, da bi Satan zmagal! Spomnimo se kristjanke, ki smo jo omenili na začetku. Pomagal ji je članek v reviji Stražni stolp, ki je opozarjal pred Satanovim naprezanjem, da bi izkoristil naše občutke.a Ta kristjanka pravi: »Nikoli se nisem zavedala, da skuša Satan izkoristiti moje občutke, da bi mi vzel pogum. To spoznanje me spodbuja, da se bojujem proti tem občutkom. Zdaj se lahko upiram tem satanskim napadom z visoko dvignjeno glavo.«

Jehova »pozna vse«. (1. Janezov 3:20) Da, on ve, kaj zdaj prestajamo. Ve tudi, kaj smo doživeli v preteklosti, kar je morda porušilo naše samospoštovanje. Zapomnite si: pomembno je, kako na nas gleda Jehova! Ne glede na to, kako nevredni ljubezni ali nepomembni morda menimo, da smo, nam Jehova zagotavlja, da mu je vreden vsak njegov služabnik. Jehovovi besedi lahko zaupamo, saj Jehova, v nasprotju s svojim Nasprotnikom, »ne laže«. (Titu 1:2)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

Jehova je kakor ljubeč roditelj blizu tistim, ki so potrtega srca

[Slike na strani 13]

Če Jehova ne pozabi vrabca, kako bi lahko pozabil vas?

[Vir slike]

Lydekker

Illustrated Natural History