V Božjih očeh ste dragoceni!

»Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti stanovitno izkazujem dobrotljivost.« (JEREMIJA 31:3)

 1. Kako se je Jezusovo stališče do pritlehnih ljudi njegovega časa razlikovalo od stališča farizejev?

V NJEGOVIH očeh so jo ljudje lahko videli. Ta človek, Jezus, je bil res čisto drugačen od njihovih verskih voditeljev; bilo mu je mar za te ljudi. Smilili so se mu, saj so bili »izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«. (Matevž 9:36) Njihovi verski voditelji naj bi bili ljubeči pastirji, saj so predstavljali ljubečega, usmiljenega Boga. Namesto tega pa so gledali zviška na te pritlehne ljudi, imeli so jih za drhal in jih preklinjali!a (Janez 7:47-49; primerjajte Ezekiel 34:4.) Takšen izkrivljen, nesvetopisemski pogled se je prav gotovo zelo razlikoval od tega, kako je Jehova gledal na svoje ljudstvo. Svojemu narodu, Izraelu, je dejal: »Z večno ljubeznijo te ljubim.« (Jeremija 31:3)

 2. Kako so trije tovariši skušali prepričati Joba, da je v Božjih očeh ničvreden?

² Težko pa bi rekli, da so farizeji prvi skušali Jehovove drage ovce prepričati, da so ničvredne. Oglejmo si Jobov primer. Job je bil za Jehova pravičen in brezgrajen, a trije »tolažniki« so namigovali, da je nemoralen, hudoben odpadnik in da bo umrl, ne da bi za sabo pustil kakšno sled. Trdili so še, da Bog ne zaupa niti lastnim angelom, nebesa pa da ima za nečista in da mu zato nikakršna Jobova pravičnost ne bi prav nič pomenila! (Job 1:8; 4:18; 15:15, 16; 18:17-19; 22:3)

 3. Kaj vse danes uporablja Satan, ko skuša ljudi prepričati, da so ničvredni in da jih nihče ne mara?

³ Satan tudi danes uporablja to ‚zvijačo‘: ljudi skuša prepričati, da jih nihče ne mara in da so ničvredni. (Efežanom 6:11, podčrtna opomba v NW) Res je, da nas nemalokrat zavaja tako, da spodbuja našo nečimernost in ponos. (2. Korinčanom 11:3) Naslaja pa se tudi ob tem, ko komu, ki je ranljiv, potepta samospoštovanje. Še zlasti v teh nevarnih »zadnjih dneh« je tako. Veliko ljudi odrašča v družinah brez kakršnegakoli »naravnega srčnega čuta« (NW). Mnogi morajo iz dneva v dan prenašati surove, sebične in svojeglave ljudi. (2. Timoteju 3:1-5) Večletno trpinčenje, rasno zapostavljanje, sovraštvo ali zlorabljanje jih lahko prepriča o tem, da so ničvredni in da jih nihče ne mara. Neki moški je napisal: »Sam ne maram nikogar, pa tudi mene nihče ne mara. Težko verjamem, da je Bogu zame res kaj mar.«

4., 5. a) Zakaj zamisel, da smo ničvredni, nasprotuje Svetemu pismu? b) Katera je ena od nevarnih posledic mišljenja, da noben naš trud ni nič vreden?

⁴ Toda zamisel, da smo ničvredni, udari ob bistvo resnice iz Božje Besede, ob nauk o odkupnini. (Janez 3:16) Če je Bog plačal tako visoko ceno, dragoceno življenje svojega lastnega Sina, da bi nam kupil možnost, da živimo večno, nas prav gotovo mora imeti rad; prav gotovo mu moramo nekaj pomeniti!

⁵ Poleg tega pa, kako moreč bi bil občutek, da Bogu nismo prav nič pogodu in da je ves naš trud brez vrednosti! (Primerjajte Pregovori 24:10.) Tistim, ki imajo takšno negativno stališče, lahko celo dobronamerna spodbuda, ki naj bi nam pomagala, da kolikor je mogoče povečamo našo službo Bogu, zveni kakor graja. Morda se jim zdi kot ponovitev njihovega skritega prepričanja, češ da nikoli ni dovolj, pa naj se še tako trudijo.

 6. Kaj je najboljše zdravilo, kadar o sebi mislimo preveč negativno?

⁶ Če pri sebi zaznate takšne negativne občutke, ne obupajte. Večina nas je kdaj pa kdaj pretrda do sebe. In ne pozabite: Božja Beseda je napisana zato, da bi ‚poboljšala‘ ter da bi ‚razrušila trdnjave‘. (2. Timoteju 3:16; 2. Korinčanom 10:4) Apostol Janez je napisal: »In v tem spoznamo, da smo iz resnice, in pred njim bomo pomirili srca svoja, da, ako nas srce naše obsoja, je Bog večji od srca našega in pozna vse.« (1. Janezov 3:19, 20) Zato upoštevajmo tri načine, na katere nas Biblija uči, da smo Jehovu dragoceni.

Jehova vas ceni

 7. Kako je Jezus vse kristjane poučil, da so vredni v Božjih očeh?

⁷ Kot prvo, Biblija kar naravnost pove, da ima v Božjih očeh vsak vrednost. Jezus je rekel: »Ne prodajajo li pet vrabcev po dva vinarja? in ne eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom. A vam so tudi lasje na glavi vsi prešteti. Ne bojte se torej; boljši ste od mnogo vrabcev.« (Lukež 12:6, 7) Vrabec je bil v tistih dneh najcenejša ptica, kar so jih prodajali za hrano, pa vendar njegov Stvarnik ni spregledal niti enega. In že imamo podlago za presenetljivo primerjavo: ljudi, ki so vredni veliko veliko več, pa Bog pozna do podrobnosti. Tako dobro nas pozna, kakor da bi imel preštet vsak naš las posebej!

 8. Zakaj je čisto realno verjeti, da bi Jehova lahko preštel naše lase?

⁸ Lasje prešteti? Če menite, da je ta vidik Jezusove prispodobe nerealen, potem razmislite: Bog se svojih zvestih služabnikov spominja tako popolno, da jih bo lahko obudil, lahko jih bo ponovno ustvaril natanko takšne, kakršni so bili, z njihovim zapletenim genetskim kodom ter z vsemi njihovimi spomini in izkušnjami. V primerjavi s tem bi bilo prešteti naše lase (katerih povprečno zraste približno 100.000) prava malenkost! (Lukež 20:37, 38)

Kaj pa Jehova sploh vidi na nas

 9. a) Katere lastnosti ceni Jehova? b) Kaj menite, zakaj ceni te lastnosti?

⁹ Kot drugo, Biblija tudi pove, kaj Jehova ceni pri nas. Če preprosto povemo: vesel je naših vrlin in tega, da se trudimo. Kralj David je sinu Salomonu dejal: »GOSPOD preiskuje vsa srca in razume vse naklepe misli.« (1. letopisov 28:9) Kako vesel mora biti Bog, ko v tem nasilnem, sovraštva polnem svetu med milijardami src, ki jih preiskuje, najde srce, ki ljubi mir, resnico in pravičnost! (Primerjajte Janez 1:47; 1. Petrov 3:4.) In kaj se zgodi, ko Bog najde srce, ki gori v ljubezni do njega in ki se rado uči o njem ter to spoznanje deli tudi z drugimi? V Malahiju 3:16 Jehova pove, da posluša tiste, ki se z drugimi pogovarjajo o njem, ter da ima o vseh ‚tistih, ki se GOSPODA boje, in o njih, ki čislajo ime njegovo‘ celo ‚spominsko knjigo‘. Jehova ceni takšne lastnosti!

10., 11. a) Kako nekateri morda dvomijo o dejstvu, da Jehova ceni njihove vrline? b) Kako lahko iz Abijevega zgleda vidimo, da Jehova ceni vrline vseh stopenj?

¹⁰ Srce pa, ki je samoobtožujoče, se nemara upira dokazom, ki govorijo v prid tega, da smo vredni v Božjih očeh. Nenehno nam morda šepeče: ‚Koliko je drugih, ki so v teh lastnostih toliko boljši od mene. Jehova je gotovo zelo razočaran, ko me primerja z njimi!‘ Jehova nikoli ne primerja, niti na stvari ne gleda togo ali s stališča vse ali pa nič. (Galatom 6:4) Srca bere z veliko tankočutnostjo in ceni dobre lastnosti vseh stopenj.

¹¹ Ko je denimo odredil, da je treba celotno odpadniško dinastijo kralja Jeroboama pomoriti, jo pomesti kakor »blato«, je tudi naročil, naj dostojno pokopljejo samo Abija, enega kraljevih sinov. Zakaj? »Na njem [se je] našlo nekaj dobrega proti GOSPODU, Bogu Izraelovemu.« (1. kraljev 14:10, 13) Ali je to pomenilo, da je Abija zvesto častil Jehova? Najbrž ne, saj je umrl skupaj s svojo hudobno družino. (5. Mojzesova 24:16) Kljub temu pa je Jehova cenil tisto »nekaj dobrega«, kar ga je našel v njegovem srcu in skladno s tem tudi ravnal. V Matthew Henry’s Commentary on the Whole Bible piše: »Kjer je vsaj nekaj dobrega, se bo to našlo: Bog ga išče, pa tudi vidi; naj je tega dobrega še tako malo, vesel ga je.« In ne pozabite, da Bog lahko povzroči, da celo tista trohica kake vrline, kar je je pri nas našel, raste, če se le trudimo, da mu zvesto služimo.

12., 13. a) Kako iz Psalma 139:3 vidimo, da Jehova ceni naš trud? b) V katerem smislu bi se lahko reklo, da Jehova preseja naša dela?

¹² Podobno Jehova ceni tudi naš trud. V Psalmu 139:1-3 beremo: »GOSPOD, preiskal si me in me poznaš! Ti poznaš sedenje moje in vstajanje moje, mišljenje moje umeš oddaleč. Hojo mojo in ležo mojo zasleduješ in znana so ti vsa pota moja.« Jehova torej pozna vse naše početje. Pa še kaj več kot le pozna. Besedna zveza »znana so ti vsa pota moja« lahko v hebrejščini pomeni tudi »kot zaklad čuvaš vsa moja pota« ali »ljubiš vsa moja pota«. (Primerjajte Matevž 6:19, 20.) Kako pa Jehova sploh lahko ljubi naša pota, ko pa smo tako nepopolni in grešni?

¹³ Zanimivo je, da so po mnenju nekaterih učenjakov Davidove besede, da Jehova ‚zasleduje‘ njegova pota in počitek, v hebrejščini dobesedno pomenile »presejati« oziroma »prevejati«. V nekem priročniku so to takole opisali: »To pomeni [. . .] odstraniti pleve in pustiti zrnje — obvarovati torej vse, kar je kaj vredno. Pri Davidu to simbolično povedano pomeni, da ga je Bog presejal. [. . .] Odpihal je vse pleve, vse kar je bilo na njem neuporabno, in gledal tisto, kar je na njem bilo pristno in uporabno.« Samoobtožujoče srce bi lahko naša dela presejalo čisto drugače. Lahko bi nas neusmiljeno grajalo za pretekle napake in dajalo v nič naše dosežke. Jehova pa nam grehe odpušča, če se iskreno pokesamo in si marljivo prizadevamo, da jih ne bi ponovili. (Psalm 103:10-14; Dejanja apostolov 3:19) Spusti jih skozi sito in se spominja naših dobrih del. Teh se spominja večno, vse dokler smo mu zvesti. Pozabiti jih bi bilo zanj krivično, krivičen pa ni nikoli! (Hebrejcem 6:10)

14. Kaj kaže, da Jehova ceni to, kar storimo v krščanski službi?

¹⁴ Katera dobra dela pa ceni Bog? Pravzaprav vsa, ki jih opravljamo, ko posnemamo njegovega Sina, Jezusa Kristusa. (1. Petrov 2:21) Zelo pomembno delo je potem vsekakor to, da širimo dobro vest o Božjem kraljestvu. V Listu Rimljanom 10:15 beremo: »Kako lepe so noge blagovestnikov miru, oznanjevalcev dobrega.« Navadno svoje skromne noge nimamo za »lepe«, vendar grški prevod Septuaginta rabi isto besedo, kot jo tu Pavel, ko opisuje Rebeko, Rahelo in Jožefa, za katere je posebej omenjeno, da so bili lepi. (1. Mojzesova 26:7; 29:17; 39:6) V očeh Boga Jehova je torej naše sodelovanje v njegovi službi lepo in dragoceno. (Matevž 24:14; 28:19, 20)

15., 16. Zakaj Jehova ceni našo zdržljivost in kako to dejstvo poudarijo besede kralja Davida iz Psalma 56:9 (EI)?

¹⁵ Jehova ceni tudi našo zdržljivost. (Matevž 24:13) Zapomnite si, da bi Satan rad, da bi zapustili Jehova. Vsak nov dan, v katerem ostanete zvesti Jehovu, pomeni še en dan več, v katerem ste prispevali k odgovoru na Satanove očitke. (Pregovori 27:11) Zdržati pa včasih ni lahko. Zaradi zdravstvenih težav, finančne stiske, čustvene potrtosti in drugih ovir je lahko vsak minuli dan preskušnja zase. Zdržljivost v takšnih preskušnjah pa je za Jehova še toliko bolj dragocena. Kralj David je prav zato prosil Jehova, naj spravi njegove solze v simbolični ‚meh‘, in ga zaupljivo vprašal: »Mar niso zapisane v tvoji knjigi?« (Psalm 56:9, EI, v NW 56:8) Da, Jehova se vseh naših solza in vsega trpljenja, ki ga prenašamo, ker smo mu zvesti, spominja in jih čuva kot zaklad. Tudi te solze in to trpljenje so dragoceni v njegovih očeh.

¹⁶ Če upoštevamo vse te naše boljše lastnosti in naš trud, potem je očitno, da Jehova na nas lahko vidi veliko stvari, ki jih lahko ceni! Ni pomembno, kako z nami ravna Satanov svet, za Jehova smo dragoceni, zanj smo del »dragocenosti vseh narodov«. (Hagaj 2:7)

Kaj je Jehova že storil, da bi pokazal svojo ljubezen

17. Zakaj bi nas Kristusova odkupna žrtev morala prepričati, da nas Jehova in Jezus vsakega posebej ljubita?

¹⁷ Kot tretje pa, Jehova na mnogo načinov dokazuje, da nas ljubi. Najprepričljivejši odgovor na satanske laži, da smo ničvredni in da nas nihče ne mara, je gotovo Kristusova odkupna žrtev. Oboje, smrtni boj, ki ga je prestajal Jezus na mučilnem kolu, ter še večje muke, ki jih je prenašal Jehova, ko je gledal, kako njegov ljubljeni Sin umira, dokazuje, da nas ljubita. Tega ne bi smeli nikoli pozabiti. Poleg tega ta ljubezen sega prav do nas, vsakega posameznika. Tega se je zavedal tudi apostol Pavel, saj je napisal: ‚Božji Sin me je ljubil in dal samega sebe zame.‘ (Galatom 2:20)

18. Kako nas Jehova vleče h Kristusu?

¹⁸ Jehova svojo ljubezen do nas dokazuje tudi tako, da vsakemu pomaga, da se Kristusove žrtve okoristi. Jezus je v Janezovem evangeliju 6:44 rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« Jehova nas — z oznanjevanjem, ki zadeva prav nas osebno, ter po svojem svetem duhu, s katerim nam kljub našim omejitvam in nepopolnosti pomaga dojeti duhovne resnice ter po njih živeti — sam vleče k svojemu Sinu in upanju na večno življenje. O nas lahko reče enako, kakor je rekel o Izraelu: »Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti stanovitno izkazujem dobrotljivost.« (Jeremija 31:3)

19. Zakaj bi nas to, da imamo prednost moliti, moralo prepričati, da nas ima Jehova rad?

¹⁹ Prednost, pri kateri Jehovovo ljubezen najprisrčneje občutimo, pa je bržkone molitev. Jehova nas vse vabi, naj ‚neprestano molimo‘. (1. Tesaloničanom 5:17) On nas posluša! Celo imenuje se »Poslušalec molitev«. (Psalm 65:2, NW) Za to opravilo ni pooblastil nikogar drugega, niti svojega lastnega Sina. Samo pomislite: sam Stvarnik vesolja nas roti, naj se s srčno zaupnostjo bližamo k njemu v molitvi. Vaše prošnje lahko Jehova navedejo celo k nečemu, česar sicer morda ne bi storil. (Hebrejcem 4:16; Jakob 5:16; glejte Izaija 38:1-16.)

20. Zakaj to, da nas ima Bog rad, ni opravičilo za naše precenjevanje ali sebičnost?

²⁰ Noben uravnovešen kristjan pa takšnega dokaza Božje ljubezni in cenjenja ne bo imel za opravičilo, da se lahko ima za pomembnejšega, kakor v resnici je. Pavel je napisal: »Pravim po milosti [nezasluženi srčni dobroti, NW], ki mi je dana, vsakemu, kdor je med vami, naj ne misli o sebi več, nego se spodobi misliti, temuč naj pazi, da bi mislil zmerno, kakor je Bog vsakemu podelil mero vere.« (Rimljanom 12:3) Zato bodimo, ko se grejemo pri prisrčni ljubezni našega nebeškega Očeta, razumni in ne pozabimo, da si Božje srčne dobrote nismo zaslužili. (Primerjajte Lukež 17:10.)

21. Katero satansko laž moramo stalno zavračati in o kateri božanski resnici moramo vedno premišljevati?

²¹ Zato vsi storimo, kar je v naši moči, in se upirajmo vsem zamislim, katere v tem umirajočem starem svetu širi Satan. Zavračajmo tudi misli, da smo ničvredni ali da nas nihče ne mara. Če vas je življenje v tem svetu naučilo, da ste ovira, tako strašna, da je celo Božja brezmejna ljubezen ne more premagati, ali da so vaša dobra dela tako nepomembna, da jih celo Božje vsevidno oko ne more zaznati, ali pa da so vaši grehi tako veliki, da jih niti smrt Božjega dragocenega Sina ne more pokriti, potem vas je naučilo laž. Zavrnite takšne laži z vsem gnusom, ki si ga zaslužijo! Imejmo vedno v mislih naslednje navdihnjene besede apostola Pavla iz Lista Rimljanom 8:38, 39: »Prepričan sem [. . .], da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost, ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.«

[Podčrtne opombe]

Kaj menite?

◻ Zakaj nas skuša Satan prepričati, da smo ničvredni in da nas nihče ne mara?

◻ Kako je Jezus učil, da Jehova ceni vsakega od nas?

◻ Kako vemo, da Jehova ceni naše vrline?

◻ Kako smo lahko prepričani, da Jehova naš trud čuva kakor zaklad?

◻ Kako nam Jehova dokazuje, da nas ima vsakega posebej rad?

[Slika na strani 13]

Jehova opazuje vse, ki čislajo njegovo ime, in se jih spominja