Hoditi z Bogom – s pogledom, uprtim v večnost

»Mi [. . .] hodimo v imenu GOSPODA, Boga svojega, vedno in vekomaj.« (MIHA 4:⁠5)

 1. Zakaj se Jehova lahko imenuje »Kralj vekov«?

BOG JEHOVA nima začetka. Zato se ustrezno imenuje »Predvečni«, saj obstaja od neskončne preteklosti. (Daniel 7:9, 13) Pred Jehovom je tudi večna prihodnost. Le on je »Kralj vekov«. (Razodetje 10:⁠6; 15:3, Ekumenska izdaja 1975) V njegovih očeh je tisoč let »kakor včerajšnji dan, ko je minil, in kakor čas ponočne straže«. (Psalm 90:⁠4)

 2. a) Kakšen namen ima Bog s poslušnimi ljudmi? b) Na kaj bi morali osrediniti naša pričakovanja in načrte?

² Ker je Dajalec življenja večen, je prvemu človeškemu paru Adamu in Evi lahko ponudil možnost, da v raju živita večno. Toda Adam je zaradi neposlušnosti zapravil pravico do večnega življenja ter na svoje potomce prenesel greh in smrt. (Rimljanom 5:12) Vendar njegov upor ni spodnesel prvotnega Božjega namena. Jehova želi, da bi poslušni ljudje večno živeli, in bo svoj namen zagotovo spolnil. (Izaija 55:11) Kako primerno je torej, da naša pričakovanja in načrte osredinimo na službo Jehovu, s pogledom, uprtim v večnost! Pri tem ko želimo ohraniti »Jehovov dan« trdno v mislih, se je zelo pomembno spomniti, da je naš cilj hoditi z Bogom vekomaj. (2. Petrov 3:12, NW)

Jehova ukrepa ob svojem, za to določenem času

 3. Kako vemo, da ima Jehova »določeni čas« za spolnitev svojih namenov?

³ Ker hodimo z Bogom, nas zelo zanima spolnjevanje njegove volje. Vemo, da je Jehova veliki merilec časa in da ob svojem času vedno spolni svoje namene. Na primer, »ko [. . .] je bil dopolnjen čas, je odposlal Bog Sina svojega«. (Galatom 4:⁠4) Apostolu Janezu je bilo rečeno, da se bodo preroške stvari, ki jih je videl v znamenjih, spolnile ob ,določenem času‘. (Razodetje 1:1–3, NW) Tu je tudi »čas mrtvih, da bodo sojeni«. (Razodetje 11:18) Pred več kot 1900 leti je apostol Pavel pod navdihnjenjem rekel, da je Bog »določil dan, ob katerem bo sodil vesoljni svet v pravičnosti«. (Dejanja 17:⁠31)

 4. Kako vemo, da Jehova želi uničiti to hudobno stvarnost?

⁴ Jehova bo to hudobno stvarnost uničil, ker se v današnjem svetu sramoti njegovo ime. Hudobni cvetijo. (Psalm 92:7) Boga žalijo s svojim govorjenjem in deli, boli pa ga tudi, ko vidi, kako sramotijo in preganjajo njegove služabnike. (Zaharija 2:⁠8) Nič čudnega, da je Jehova odločil, da bo celotna Satanova organizacija kmalu uničena! Bog je točno določil, kdaj se bo to zgodilo, spolnjevanje biblijskih prerokb pa nam odkriva, da živimo sedaj v ,času konca‘. (Daniel 12:4) Kmalu bo ukrepal in blagoslovil vse, ki ga ljubijo.

 5. Kako sta Lot in Habakuk gledala na razmere, v katerih sta živela?

⁵ V preteklosti so Jehovovi služabniki hrepeneli po tem, da bi videli konec hudobije. Pravični Lot je ,trpel od razuzdanega vedenja krivičnikov‘. (2. Petrov 2:⁠7) Preroka Habakuka so razmere v njegovih dneh tako grenile, da je prosil: »Kako dolgo, o GOSPOD, sem vpil k tebi, in ne slišiš! Vpijem k tebi o nasilstvu, a ne rešiš. Zakaj dopuščaš, da vidim krivico, zakaj gledaš nadlogo? Kajti pustošenje in nasilstvo je pred menoj, in nastaja prepir in vnema se boj!« (Habakuk 1:2, 3)

 6. Kako je Jehova odgovoril Habakuku na njegovo molitev in kaj lahko iz tega spoznamo?

⁶ Jehova je Habakuku delno odgovoril z naslednjimi besedami: »Kajti še velja prikazen za določeni čas in hiti do konca, in varala ne bo. Ako odlaša, je le čakaj; zakaj gotovo pride, se ne zakasni.« (Habakuk 2:3) Bog mu je torej povedal, da bo ukrepal ob ,določenem času‘. Svoj namen bo spolnil, četudi bi se zdelo, da odlaša. O tem ni nobenega dvoma! (2. Petrov 3:9)

Služiti z neusahljivo gorečnostjo

 7. Kako je Jezus opravljal svoje delo, čeprav ni točno vedel, kdaj bo prišel Jehovov dan?

⁷ Ali je za to, da bi goreče hodili z Bogom, nujno poznati čas, ki ga je Jehova določil za zvrstitev dogodkov? Ne, ni. Razmislimo o nekaterih primerih. Jezusa je močno zanimalo, kdaj se bo na zemlji spolnjevala Božja volja, kakor se spolnjuje v nebesih. Pravzaprav je svoje sledilce učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matevž 6:9, 10) Jezus je vedel, da bo Jehova odgovoril na to molitev, vendar ni vedel, kdaj točno se bo to zgodilo. V svoji veliki prerokbi o koncu te stvarnosti je rekel: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam.« (Matevž 24:36) Jezus Kristus ima osrednjo vlogo pri dovršitvi Božjih namenov, zato bo neposredno sodeloval pri izvršitvi obsodbe nad sovražniki svojega nebeškega Očeta. Toda ko je bil na zemlji, niti on ni vedel, kdaj bo Bog ukrepal. Ali je bil zaradi tega kaj manj goreč v službi Jehovu? Nikakor ne! Njegovi učenci so se po tem, ko so ga videli, s kakšno gorečnostjo je očistil tempelj, ,spomnili, da je pisano: »Gorečnost za hišo tvojo me razjeda« ‘. (Janez 2:17; Psalm 69:9) Jezus je bil vedno polno zaposlen z delom, zaradi katerega je bil poslan, in ga je opravljal z neusahljivo gorečnostjo. Poleg tega je služil Bogu s pogledom, uprtim v večnost.

8., 9. Kakšen odgovor so dobili učenci, ko so spraševali o obnovitvi Kraljestva, in kako so se na to odzvali?

⁸ To je veljalo tudi za Kristusove učence. Jezus se je z njimi sestal, tik preden je odšel v nebesa. V poročilu o tem piše naslednje: »Ti pa, ki so se bili sešli, so ga torej vpraševali, govoreč: Gospod, ali boš v tem času vnovič postavil kraljestvo Izraelu?« Kakor njihov gospodar so tudi sami hrepeneli po tem, da bi prišlo Kraljestvo. Toda Jezus jim je odgovoril: »Ni vaša stvar, da bi znali čase in ure, ki jih je določil Oče po svoji samooblasti; temuč prejmete moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.« (Dejanja 1:6–8)

⁹ Nič ne kaže, da bi to učencem vzelo pogum. Nasprotno, goreče so se zaposlili z oznanjevalskim delom. V nekaj tednih so s svojim naukom napolnili Jeruzalem. (Dejanja 5:28) V 30 letih pa so oznanjevalsko dejavnost toliko razširili, da je Pavel lahko rekel, da se dobra novica oznanjuje ,vsemu stvarjenju pod nebom‘. (Kološanom 1:23) Čeprav Kraljestvo ni bilo ,vnovič postavljeno v Izraelu‘, kakor so učenci zmotno pričakovali, niti ni bilo ustanovljeno v nebesih v času njihovega življenja, pa so Jehovu še naprej goreče služili s pogledom, uprtim v večnost.

Preiščimo svoje motive

10. Kaj lahko dokažemo, ker ne vemo, kdaj bo Bog uničil Satanovo stvarnost?

¹⁰ Današnji Jehovovi služabniki ravno tako hrepenimo po koncu te hudobne stvarnosti. Toda ne zanimamo se predvsem za našo rešitev v Božji obljubljeni novi svet. Želimo videti, da se posveti Jehovovo ime in opraviči njegova suverenost. Zato se ob dejstvu, da nam Bog ni povedal ,dneva in ure‘, določenih za uničenje Satanove stvarnosti, lahko veselimo. Ob tem namreč lahko dokažemo, da smo odločeni večno hoditi z Bogom zaradi tega, ker ga ljubimo, in ne zaradi kratkoročnih, sebičnih ciljev.

11., 12. Kako je bila izzvana Jobova značajnost in kako je ta izziv povezan z nami?

¹¹ Z ohranjanjem značajnosti do Boga lahko dokažemo tudi to, da se je Hudič motil, ko je pravičnega Joba, in s tem njemu podobne ljudi, obtožil, da služi Bogu iz sebičnih razlogov. Po tem namreč, ko je Jehova svojega služabnika Joba opisal kot popolnega, poštenega, bogaboječega človeka, je Satan hudobno trdil: »Mar je brez plačila, da se Job boji Boga? Nisi li kroginkrog varno ogradil njega in hiše njegove in karkoli ima? Delo njegovih rok si blagoslovil in imetje njegovo se je razraslo po deželi! Pa le iztegni roko svojo in se dotakni vsega, kar ima, gotovo se ti v obraz tebe odreče!« (Job 1:8–11) Job je v preskušnji ostal značajen in s tem dokazal, da ta zlobna trditev ni resnična.

¹² Če podobno vztrajamo na poti značajnosti, lahko tudi mi ovržemo takšno ali drugačno satansko obtožbo, da služimo Bogu samo zato, ker vemo, da bomo kmalu nagrajeni. Ker ne vemo točno, kdaj se bo Jehova maščeval nad hudobnimi, imamo priložnost dokazati, da ga resnično ljubimo in želimo večno hoditi po njegovih poteh. S tem pokažemo, da smo zvestovdani Bogu in zaupamo v njegov način urejanja zadev. Poleg tega smo, ker ne poznamo niti dneva niti ure, bolj oprezni in duhovno budni. Zavedamo se namreč, da lahko konec pride kadar koli, kakor tat ponoči. (Matevž 24:42–44) Če hodimo z Jehovom vsak dan, razveseljujemo njegovo srce in priskrbujemo odgovor Hudiču, ki zasmehuje Boga. (Pregovori 27:⁠11)

Načrtujmo za večnost!

13. Kaj nakazuje Biblija glede načrtovanja za prihodnost?

¹³ Tisti, ki hodijo z Bogom, vedo, da je modro razumno načrtovati za prihodnost. Mnogi ljudje, ki se zavedajo starostnih težav in omejitev, skušajo dobro izkoristiti svojo mladost in moči, da bi pozneje v življenju uživali finančno varnost. Kako je torej z našo veliko pomembnejšo duhovno prihodnostjo? V Pregovorih 21:5 piše: »Misli marljivega merijo le na korist, vsak naglež pa drevi v pomanjkanje.« Vnaprej načrtovati s pogledom, uprtim v večnost, je zares koristno. Ker ne vemo natanko, kdaj se bo ta stvarnost končala, moramo misliti tudi na naše prihodnje potrebe. Toda bodimo uravnovešeni in dajajmo božje interese na prvo mesto v življenju. Tisti, ki nimajo dovolj vere, morda sklepajo, da je to, da se nekdo zanima predvsem za spolnjevanje Božje volje, kratkovidno. Toda ali je res?

14., 15. a) Kakšno ponazoritev je povedal Jezus glede načrtovanja za prihodnost? b) Zakaj je bil bogataš iz Jezusove ponazoritve kratkoviden?

¹⁴ Jezus nam je to razjasnil s ponazoritvijo. Rekel je: »Nekemu bogatemu človeku je njiva obilo obrodila. In premišljuje v sebi in reče: Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti letine svoje. Pa reče: To storim: poderem žitnice svoje in sezidam večje, in tu spravim vse pridelke svoje in blago svoje in porečem duši svoji: Duša, veliko blaga imaš za veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se! Reče pa mu Bog: Neumnež, to noč bodo zahtevali dušo tvojo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo? Tako je s tem, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.« (Lukež 12:16–21)

¹⁵ Ali je Jezus hotel povedati, da ta bogataš ne bi smel delati in se truditi za prihodnjo gmotno varnost? Ne, ker nam Sveto pismo svetuje, naj pridno delamo. (2. Tesaloničanom 3:10) Bogataševa napaka je bila, da ni počel, kar bi moral, ,se bogatil v Bogu‘. Resda bi lahko živel mnogo let v gmotni blaginji, a navsezadnje bi vendarle umrl. Bil je kratkoviden, saj ni mislil na večnost.

16. Zakaj se lahko z zaupanjem zanesemo na Jehova, da bo poskrbel za varno prihodnost?

¹⁶ Hoditi z Jehovom in upirati svoj pogled v večnost, je praktično in daljnovidno. To je najboljši način načrtovanja za prihodnost. Resda je modro praktično načrtovati šolanje, zaposlitev in družinske odgovornosti, vendar ne bi nikakor smeli pozabiti, da Jehova nikoli ne zapusti svojih zvestih služabnikov. Kralj David je pel: »Mlad sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnika zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha.« (Psalm 37:25) Jezus je podobno zagotovil, da bo Bog poskrbel za vse, ki iščejo najprej Kraljestvo in hodijo po Jehovovih pravičnih stezah. (Matevž 6:⁠33)

17. Kako vemo, da je konec blizu?

¹⁷ Čeprav služimo Bogu s pogledom, uprtim v večnost, pa imamo tudi trdno v mislih Jehovov dan. Spolnjevanje biblijskih prerokb nam zgovorno priča, da je ta dan blizu. To stoletje označujejo vojne, kuge, potresi, pomanjkanje hrane, preganjanje pravih kristjanov in svetovno oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu. To vse so poteze časa konca te hudobne stvarnosti. (Matevž 24:7–14; Lukež 21:11) Svet je poln ljudi, ki so »samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga«. (2. Timoteju 3:1–5) Nam, Jehovovim služabnikom, je v teh kritičnih zadnjih dneh težko živeti. Kako zelo hrepenimo po dnevu, v katerem bo Jehovovo kraljestvo pometlo z vsem, kar je slabo! Medtem pa se odločimo, da bomo hodili z Jehovom in upirali pogled v večnost.

Služiti s pogledom, uprtim v neskončno življenje

18., 19. Kaj kaže, da so nekdanji zvesti služili Bogu s pogledom, uprtim v večnost?

¹⁸ Pri hoji z Jehovom se spominjajmo vere, ki so jo imeli Abel, Enoh, Noe, Abraham in Sara. Pavel je po tem, ko jih je omenil, še zapisal: »V veri so umrli ti vsi in niso prejeli izpolnitve obljub, temuč so jih oddaleč gledali, jih pozdravljali in pripoznavali, da so tujci in priseljenci na zemlji.« (Hebrejcem 11:13) Vsi ti zvesti so ,hrepeneli po boljši, to je po nebeški domovini [ki pripada nebesom, NW]‘. (Hebrejcem 11:16) V veri so pričakovali boljši kraj pod vladarstvom Božjega mesijanskega kraljestva. Prepričani smo lahko, da jih bo Bog nagradil z večnim življenjem v tem boljšem kraju – zemeljskem raju pod kraljestveno vlado. (Hebrejcem 11:39, 40)

¹⁹ Prerok Miha je pokazal, da je Jehovovo ljudstvo odločeno častiti Boga vekomaj. Napisal je: »Vsa ljudstva hodijo, vsako v imenu svojega boga, mi pa hodimo v imenu GOSPODA [Jehova, NW], Boga svojega, vedno in vekomaj.« (Miha 4:⁠5) Miha je vse do svoje smrti zvestovdano služil Jehovu. Po vstajenju v novem svetu bo nedvomno hodil z Bogom še naprej, vso večnost. Kako dober zgled je to za nas, ki živimo že globoko v času konca!

20. Kako naj bi se odločili?

²⁰ Jehova ceni ljubezen, ki jo kažemo do njegovega imena. (Hebrejcem 6:10) Ve, da v tem svetu, ki mu vlada Hudič, ni lahko ostati značajen. Toda »svet gine [. . .] kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj«. (1. Janezov 2:17; 5:19) Bodimo torej odločeni, da bomo z Jehovovo pomočjo zdržali preskušnje, s katerimi se spoprijemamo vsak dan. Osredinimo svoje razmišljanje in življenje na čudovite blagoslove, ki nam jih je obljubil ljubeči nebeški Oče. Če bomo vztrajno hodili z Bogom in upirali svoj pogled v večnost, bodo ti blagoslovi lahko naši. (Juda 20, 21)

Kako bi odgovorili?

◻ Kakšen je Božji namen s poslušnimi ljudmi?

◻ Zakaj Jehova še ni ukrepal in uničil brezbožni svet?

◻ Zakaj se naša gorečnost ne bi smela zmanjšati ob dejstvu, da ne vemo, kdaj točno bo Bog ukrepal?

◻ Kakšne so nekatere koristi, če hodimo z Bogom in upiramo pogled v večnost?

[Slika na strani 17]

Za hojo z Bogom je potrebno, da mu goreče služimo, kakor so mu služili zgodnji Kristusovi učenci