7. Kako se je človek v Jezusovi ponazoritvi lotil svojega problema?

⁷ Vrnimo se k Jezusovi ponazoritvi. Kaj je bogati človek storil, ko mu je zemlja tako obilno obrodila, da ni imel kam pospraviti svojega pridelka? Odločil se je podreti žitnice in zgraditi večje, da bi lahko v njih shranil vse žito in druge dobrine. Ta načrt mu je očitno vzbujal tolikšen občutek varnosti in zadovoljstva, da je pri sebi razmišljal: »Svoji duši [bom] rekel: ‚Duša, veliko dobrin imaš shranjenih za mnogo let. Počivaj, jej, pij in uživaj.‘« (Luka 12:19)

Zakaj je bil označen za ‚nespametnega‘?

8. Kaj bistvenega je človek v Jezusovi ponazoritvi spregledal?

⁸ Toda Jezus je razkril, da je bogatega človeka njegov načrt navdajal zgolj z lažnim občutkom varnosti. Čeprav je bil na prvi pogled praktičen, ni vseboval enega od bistvenih dejavnikov – Božje volje. Človek je mislil samo nase, kako bo lahko počival, jedel, pil in užival. Razmišljal je, da bo zaradi »veliko dobrin« imel pred seboj še »mnogo let« življenja. Vendar se stvari na žalost zanj niso tako iztekle. Tako je bilo, kakor je rekel Jezus malo pred tem: »Četudi ima namreč kdo obilo, njegovo življenje ne izvira iz tega, kar ima.« (Luka 12:15) Še tiste noči zanj nič, kar je imel in za kar si je prizadeval, kar naenkrat ni bilo več pomembno, saj mu je Bog dejal: »Nespametnež, še to noč bodo zahtevali tvojo dušo od tebe. Čigavo bo potem to, kar si shranil?« (Luka 12:20)

10. Zakaj »veliko dobrin« človeku še ne zagotavlja, da bo imel pred seboj tudi »mnogo let« življenja?

¹⁰ Dobro je, da si to, kar smo se iz te ponazoritve naučili, vzamemo k srcu. Ali se lahko zgodi, da bi bili takšni kakor ta človek – namreč da bi zelo trdo delali, da bi si zagotovili »veliko dobrin«, ne bi pa storili tega, kar je treba, da bi lahko pričakovali »mnogo let« življenja? (Janez 3:16; 17:3) V Bibliji piše, da »ne pomaga blago ob dnevi srda« in da »kdor upa v bogastvo svoje, propade«. (Pregovori 11:4, 28) Zato je Jezus na koncu ponazoritve še posvaril: »Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Luka 12:21)