»Obrodite veliko sadu«

»Obrodite veliko sadu, in tako bodete moji učenci.« (JANEZ 15:8)

 1. a) Katero zahtevo za učence je Jezus omenil apostolom? b) Kaj bi se morali vprašati?

BIL je večer pred Jezusovo smrtjo. Jezus si je vzel čas, da bi apostole spodbudil s prisrčnim pogovorom. Ura je verjetno bila že čez polnoč, toda Jezus, ki ga je vzgibavala ljubezen do zaupnih prijateljev, se je z njimi še naprej pogovarjal. Sredi pogovora pa jih je nato spomnil še na eno zahtevo, ki so jo morali izpolnjevati, da bi ostali njegovi učenci. Rekel je: »S tem se bo oslavil Oče moj, da obrodite veliko sadu, in tako bodete moji učenci.« (Janez 15:8) Ali mi danes izpolnjujemo to zahtevo za učence? Kaj pomeni ‚obroditi veliko sadu‘? Da bi to odkrili, se vrnimo k pogovoru tega večera.

 2. Katero ponazoritev glede sadu pove Jezus na večer pred svojo smrtjo?

² Opomin, da naj bi obrodili sad, je del ponazoritve, ki jo je Jezus povedal apostolom. Dejal je: »Jaz sem prava trta, in Oče moj je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odreže; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da bo rodila več sadu. Vi ste že čisti zavoljo besede, ki sem vam jo govoril. Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti: tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. [. . .] S tem se bo oslavil Oče moj, da obrodite veliko sadu, in tako bodete moji učenci. Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz ljubil vas: ostanite v tej moji ljubezni. Če boste izpolnjevali zapovedi moje, ostanete v ljubezni moji.« (Janez 15:1–10)

 3. Kaj morajo Jezusovi sledilci delati, da bi rojevali sad?

³ V tej ponazoritvi je Jehova vinogradnik, Jezus vinska trta, apostoli, ki jim je Jezus govoril, pa so mladike. Vse dokler si bodo apostoli prizadevali ‚ostati zedinjeni‘ (NW) z Jezusom, bodo rojevali sad. Jezus je nato pojasnil, kako bodo lahko uspeli ohraniti to nadvse pomembno enotnost: »Če boste izpolnjevali zapovedi moje, ostanete v ljubezni moji.« Kasneje je apostol Janez sokristjanom podobno pisal: »Kdor drži zapovedi njegove [Kristusove], ostaja v Njem [zedinjen z njim, NW].«a (1. Janezov 2:24; 3:24) Kristusovi sledilci torej z izpolnjevanjem njegovih zapovedi ostajajo zedinjeni z njim, in ta enotnost jim omogoča, da rojevajo sad. Kakšen sad pa moramo rojevati?

Možnost za rast

 4. Kaj se lahko naučimo iz dejstva, da Jehova »odreže« vsako mladiko, ki ne rojeva sadu?

⁴ V ponazoritvi o vinski trti Jehova »odreže« mladiko, ki ne rojeva sadu. Kaj nam to pove? Ne samo tega, da se od vseh učencev zahteva, naj rojevajo sad, temveč tudi, da so vsi to zmožni storiti, ne glede na to, kakšne so morda njihove okoliščine in omejitve. Navsezadnje bi Jehova ravnal v nasprotju s svojimi ljubečimi potmi, če bi ‚odrezal‘ oziroma izločil Kristusovega učenca, ki ne bi mogel dosegati nečesa, kar presega njegove zmožnosti. (Psalm 103:14; Kološanom 3:23; 1. Janezov 5:3)

 5. a) Kako Jezusova ponazoritev pokaže, da smo lahko še bolj rodovitni? b) Kateri dve vrsti sadu bomo obravnavali?

⁵ Jezusova ponazoritev o vinski trti tudi pokaže, da se moramo v okviru svojih zmožnosti potruditi, da bi kot učenci napredovali. Bodite pozorni, kako je Jezus to povedal: »Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odreže; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da bo rodila več sadu.« (Janez 15:2, poudarili mi.) Jezus je proti koncu ponazoritve svoje sledilce spodbudil, naj obrodijo »veliko sadu«. (Vrstica 8, poudarili mi.) Kaj to pomeni? Kot učenci ne bi smeli nikoli postati samozadovoljni. (Razodetje 3:14, 15, 19) Namesto tega bi morali iskati priložnosti, da obrodimo še več sadu. Kakšen sad pa naj bi si prizadevali še obilneje rojevati? Dvojega, 1. ‚sad duha‘ in 2. kraljestveni sad. (Galatom 5:22, 23; Matevž 24:14)

Sad krščanskih lastnosti

 6. Kako je Jezus Kristus poudaril vrednost lastnosti, ki je omenjena kot prvi sad duha?

⁶ Med lastnostmi ‚sadu duha‘ je kot prva omenjena ljubezen. Božji sveti duh jo v kristjanih proizvaja, ker ubogajo zapoved, ki jo je Jezus dal, malo preden je povedal ponazoritev o rodovitni vinski trti. Svojim apostolom je namreč dejal: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj.« (Janez 13:34) Jezus je pravzaprav skozi ves pogovor v tej zadnji noči svojega zemeljskega življenja apostole vedno znova opominjal, da morajo izkazovati ljubezen. (Janez 14:15, 21, 23, 24; 15:12, 13, 17)

 7. Kako je apostol Peter pokazal, da je rojevanje sadu povezano z odsevanjem lastnosti, kakršne je imel Kristus?

⁷ Peter, ki je bil navzoč tega večera, je razumel, da morajo biti ljubezen, kakršno je imel Kristus, in z njo povezane lastnosti vidne med pravimi Kristusovimi učenci. Čez nekaj let je kristjane spodbudil, naj gojijo lastnosti, kot so samoobvladanje, bratoljubje in ljubezen. Dodal je, da tako ne bomo ‚nedejavni in brez sadov‘. (2. Petrov 1:5–8, SSP) Torej ne glede na naše razmere lahko odsevamo sad duha. Zato si prizadevajmo še bolj kazati ljubezen, dobrotljivost, blagost ter druge lastnosti, ki jih je kazal Kristus, ker »zoper te stvari ni postave« oziroma meje. (Galatom 5:23, SSP) Zares, obrodimo »več sadu«. (Poudarili mi.)

Rojevanje kraljestvenega sadu

 8. a) Kako sta sad duha in kraljestveni sad povezana? b) Nad katerim vprašanjem bi se morali zamisliti?

⁸ Živobarvni in sočni sadeži krasijo rastlino. Vendar vrednost takšnih sadežev seže veliko dlje od okrasa. Sadeži so za rastlino pomembni tudi za to, ker se po njihovih semenih lahko razmnožuje. Podobno nam sad duha ne le krasi krščanske osebnosti, ampak nas lastnosti, kot sta ljubezen in vera, tudi vzgibavajo, da širimo semenu podobno kraljestveno sporočilo iz Božje Besede. Bodite pozorni, kako je apostol Pavel poudaril to pomembno povezavo. Rekel je: »Tudi mi verujemo [vera je del sadu duha], zato tudi govorimo.« (2. Korinčanom 4:13) Tako, je Pavel nadalje pojasnil, ‚prinašamo hvalno daritev Bogu, to je »sad ustnic«‘ – drugo vrsto sadu, ki jo moramo kazati. (Hebrejcem 13:15) Ali smo lahko še produktivnejši, da kot oznanjevalci Božjega kraljestva zares obrodimo »veliko sadu«?

 9. Ali je rojevanje sadu enako pridobivanju učencev? Pojasnite.

⁹ Da bi pravilno odgovorili, moramo najprej razumeti, kaj je kraljestveni sad. Ali bi bilo prav sklepati, da rojevanje sadu pomeni pridobivanje učencev? (Matevž 28:19) Ali se sad, ki naj bi ga rojevali, nanaša predvsem na posameznike, ki jim pomagamo postati krščeni Jehovovi častilci? Ne. Če bi to držalo, ne bi bilo prav nič spodbudno za vse tiste drage Priče, ki že leta zvesto oznanjujejo kraljestveno sporočilo na področjih, kjer je odziv manjši. Da, če bi kraljestveni sad, ki ga rojevamo, predstavljali le novi učenci, bi bili ti marljivi Priče podobni nerodovitnim mladikam iz Jezusove ponazoritve! Seveda pa ni tako! Kaj je potem glavni kraljestveni sad naše strežbe?

Rodovitni s širjenjem kraljestvenega semena

10. Kako Jezusova ponazoritev o sejalcu in različnih vrstah tal pokaže, kaj kraljestveni sad je in kaj ta ni?

¹⁰ Odgovor dobimo iz Jezusove ponazoritve o sejalcu in različnih vrstah tal, in sicer spodbuden odgovor za tiste, ki oznanjujejo na manj rodovitnih področjih. Jezus je povedal, da je seme kraljestveno sporočilo iz Božje Besede, zemlja pa da predstavlja človekovo figurativno srce. Nekaj semena »pade na dobro zemljo, in ko zraste, prinese [. . .] sad«. (Lukež 8:8) Kakšen sad? Potem ko pšenično steblo zraste in dozori, obrodi sad, vendar ne pšenična stebelca, ampak nova semena. Podobno kristjan kot sad ne obrodi nujno novih učencev, temveč novo kraljestveno seme.

11. Kako bi lahko pojasnili, kaj je kraljestveni sad?

¹¹ Tako sad v tem primeru niso niti novi učenci niti odlične krščanske lastnosti. Ker je seme, ki se seje, beseda o Kraljestvu, mora sad predstavljati še več takšnega semena. Rojevati sad tu pomeni govoriti o Kraljestvu. (Matevž 24:14) Ali smo zmožni rojevati takšen kraljestveni sad, oznanjevati dobro novico o Kraljestvu, ne glede na naše okoliščine? Seveda smo! Jezus je v isti ponazoritvi pojasnil, zakaj.

Dajati svoje najboljše Bogu v slavo

12. Ali lahko vsi kristjani obrodijo kraljestveni sad? Pojasnite.

¹² »Kdor je [. . .] posejan na dobro zemljo,« je rekel Jezus, »donaša nekateri stoteren, nekateri pa šestdeseteren, a nekateri trideseteren.« (Matevž 13:23) Posejano zrnje na polju lahko glede na razmere različno obrodi. Podobno morda tudi mi glede na svoje okoliščine različno sodelujemo v oznanjevanju dobre novice, in Jezus je pokazal, da se tega zaveda. Nekateri imajo morda več možnosti, drugi pa so mogoče boljšega zdravja in imajo več moči. Zato je lahko to, kar zmoremo narediti, več ali manj od tega, kar storijo drugi, vendar vse dokler dajemo od sebe najboljše, razveseljujemo Jehova. (Galatom 6:4, SSP) Četudi zaradi starosti ali izčrpavajoče bolezni ne moremo toliko oznanjevati, naš sočutni Oče Jehova gotovo gleda na nas kot na takšne, ki ‚obrodijo veliko sadu‘. Zakaj? Ker mu dajemo ‚vse, kar imamo‘ – mu služimo iz vse duše.b (Marko 12:43, 44; Lukež 10:27)

13. a) Kaj je glavni razlog, zaradi katerega ‚gremo‘ in rojevamo kraljestveni sad? b) Kaj nam bo pomagalo še naprej rojevati sad na področjih, kjer je manjši odziv? (Glej okvir na 21. strani.)

¹³ Ne glede na to, koliko kraljestvenega sadu lahko obrodimo, nas bo to, da bomo vedno imeli v mislih, zakaj to delamo, vzgibavalo, da ‚gremo in obrodimo sad‘. (Janez 15:16) Jezus je omenil glavni razlog: »S tem se bo oslavil Oče moj, da obrodite veliko sadu.« (Janez 15:8) Da, z oznanjevanjem posvečujemo Jehovovo ime pred vsem človeštvom. (Psalm 109:30) Honor, zvesta Pričevalka, ki je sredi svojih 70-ih let, opaža: »Tudi na področjih, kjer je odziv manjši, je prednost predstavljati Najvišjega.« Claudio, ki je goreč Pričevalec že od leta 1974, je na vprašanje, zakaj še naprej oznanjuje, čeprav se na njegovem področju odziva le malo ljudi, navedel Janezov evangelij 4:34, kjer beremo Jezusove besede: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo.« Dodal je: »Podobno kot Jezus tudi jaz želim, ne samo začeti, ampak tudi dokončati delo kraljestvenega oznanjevalca.« (Janez 17:4) Z njim soglašajo Priče za Jehova po vsem svetu. (Glej okvir »Kako ‚z zdržljivostjo rojevati sad‘« na 21. strani.)

Oznanjevati in poučevati

14. a) Kateri dvojni namen je imelo delo Janeza Krščevalca in Jezusa? b) Kako bi opisali krščansko delo danes?

¹⁴ Prvi kraljestveni oznanjevalec, ki ga omenjajo evangeliji, je Janez Krščevalec. (Matevž 3:1, 2; Lukež 3:18) Njegov glavni namen je bil ta, da »priča«, in to je delal z močno vero in upanjem, »da bi vsi verovali«. (Janez 1:6, 7) Zares, nekateri, ki jim je Janez pričeval, so postali Kristusovi učenci. (Janez 1:35–37) Janez je torej oznanjeval, pa tudi pridobival učence. Tudi Jezus je bil oznanjevalec in učitelj. (Matevž 4:23; 11:1) Ne preseneča torej, da Jezus svojim sledilcem ni zapovedal le, naj kraljestveno sporočilo oznanjajo, temveč da naj posameznikom, ki ga sprejmejo, tudi pomagajo postati njegovi učenci. (Matevž 28:19, 20) Naše delo danes je tako sestavljeno iz oznanjevanja in poučevanja.

15. Kakšna podobnost je v odzivu ljudi na oznanjevanje v prvem stoletju n. š. in danes?

¹⁵ Izmed tistih, ki so v prvem stoletju n. š. slišali Pavla oznanjevati in poučevati, ‚so nekateri verovali temu, kar jim je pravil, a nekateri niso verovali‘. (Dejanja 28:24) Odziv je danes precej podoben. Žal večina kraljestvenega semena pade na nedovzetna tla. Vendar pa nekaj semena vseeno pade na dobro zemljo, požene korenine in vzklije, prav kakor je Jezus napovedal. Pravzaprav je po vsem svetu vsak teden povprečno več kot 5000 ljudi, ki postanejo pravi Kristusovi učenci! Ti novi učenci ‚verjamejo povedanemu‘, čeprav večina drugih ljudi ne. Kaj pripomore k temu, da njihovo srce postane sprejemljivo za kraljestveno sporočilo? Velikokrat koristno učinkuje prav osebno zanimanje, ki jim ga pokažejo Priče, kar je v prenesenem pomenu zalivanje novoposejanega semena. (1. Korinčanom 3:6) Premislite samo o dveh izmed mnogih primerov.

Osebno zanimanje koristno učinkuje

16., 17. Zakaj je pomembno, da se osebno zanimamo za tiste, ki jih srečamo v strežbi?

¹⁶ Karolien, mlada Priča v Belgiji, je obiskala neko starejšo ženo, ki pa je kraljestveno sporočilo ni zanimalo. Gospa je imela povito roko, zato sta ji Karolien in spremljevalka ponudili pomoč, vendar jo je odklonila. Čez dva dni sta se Priči vrnili k ženi in jo vprašali, kako se počuti. »To je učinkovalo,« je povedala Karolien. »Bila je presenečena, ko je videla, da se zanjo zares osebno zanimava. Povabila naju je v stanovanje in pričeli smo biblijski pouk.«

¹⁷ Sandi, Pričevalka iz Združenih držav, prav tako kaže osebno zanimanje za tiste, ki jim pričuje. V krajevnem časopisu pregleda obvestila o rojstvih in nato obišče nove starše s knjigo Moja knjiga biblijskih zgodb.c Ker je mati ponavadi doma in obiskovalcem z veseljem pokaže svojega otročička, temu pogosto sledi pogovor. »S starši se pogovarjam o tem, kako pomembno je vzpostaviti vez z novorojenčkom, tako da se mu bere,« pojasni Sandi. »Kasneje spregovorim o izzivih vzgoje otrok v današnji družbi.« Nedavno je zaradi takšnega obiska neka mati skupaj s šestimi otroki pričela služiti Jehovu. Tudi sami lahko, če prevzamemo pobudo in pokažemo osebno zanimanje, doživimo v strežbi podobne radostne rezultate.

18. a) Zakaj zahtevi, naj ‚obrodimo veliko sadu‘, lahko zadosti vsak od nas? b) Katere tri zahteve za učence, navedene v Janezovem evangeliju, ste odločeni izpolnjevati?

¹⁸ Kako pomirjujoče je vedeti, da je zahtevi, naj ‚obrodimo veliko sadu‘, mogoče zadostiti! Najsibo da smo mlajši ali starejši, zdravi ali šibkega zdravja, da oznanjujemo na področju, kjer se ljudje odzivajo, ali na takem, kjer je odziv manjši, vsi lahko rojevamo veliko sadu. Kako? Tako da še bolj odsevamo sad duha in po svojih najboljših močeh širimo sporočilo o Božjem kraljestvu. Obenem si prizadevamo ‚ostati v Jezusovi besedi‘ in ‚imeti ljubezen drug do drugega‘. Da, če izpolnjujemo te tri pomembne zahteve za učence, ki so omenjene v Janezovem evangeliju, dokazujemo, da smo ‚zares [Kristusovi] učenci‘. (Janez 8:31; 13:35)

[Podčrtne opombe]

Vprašanja za ponovitev

• Kakšen sad moramo še obilneje rojevati?

• Zakaj je mogoče ‚obroditi veliko sadu‘?

• Katere tri pomembne zahteve za učence, navedene v Janezovem evangeliju, smo pregledali?

[Okvir/slika na strani 21]

KAKO ‚Z ZDRŽLJIVOSTJO ROJEVATI SAD‘

KAJ vam pomaga, da še naprej zvesto oznanjujete kraljestveno sporočilo na področjih, kjer je odziv manjši? Navajamo nekaj koristnih odgovorov na to vprašanje.

»Zavedam se, da nas Jezus popolnoma podpira, in to me navdaja z optimizmom ter mi pomaga vztrajati ne glede na odziv ljudi na področju.« (Harry, 72 let; krščen 1946.)

»Stavek iz Drugega lista Korinčanom 2:17 me vedno spodbudi. Tam piše, da smo v strežbi ‚pred Božjimi očmi, skupaj s Kristusom‘ (NW). Ko sem v strežbi, uživam v družbi svojih najboljših prijateljev.« (Claudio, 43 let; krščen 1974.)

»Odkrito povedano, oznanjevanje je zame pravi boj. Kljub temu občutim resničnost besed iz Psalma 18:29: ‚Z Bogom svojim preskakujem zid.‘« (Gerard, 79 let; krščen 1955.)

»Če uspem v strežbi prebrati že samo en svetopisemski stavek, sem vesela, da je lahko Biblija nekomu preiskala srce.« (Eleanor, 26 let; krščena 1989.)

»Trudim se z različnimi uvodi. Toliko jih je, da v preostalih letih življenja ne bom zmogel uporabiti vseh.« (Paul, 79 let; krščen 1940.)

»Ko se kdo odzove negativno, tega ne jemljem osebno. Trudim se biti prijateljski, z ljudmi se pogovarjam in prisluhnem njihovemu gledišču.« (Daniel, 75 let; krščen 1946.)

»Seznanila sem se že z novokrščenimi, ki so mi povedali, da je tudi moje oznanjevanje prispevalo k temu, da so postali Priče. Ne da bi jaz za to vedela, je kasneje kdo drug z njimi preučeval Biblijo in jim pomagal napredovati. Veseli me spoznanje, da je naša strežba skupinsko delo.« (Joan, 66 let; krščena 1954.)

Kaj pa vam pomaga ‚z zdržljivostjo rojevati sad‘? (Lukež 8:15, NW)

[Slika na strani 20]

Z odsevanjem sadu duha in oznanjevanjem kraljestvenega sporočila rojevamo veliko sadu

[Slika na strani 23]

Kaj je Jezus mislil, ko je svojim apostolom rekel »Obrodite veliko sadu«?