»Približajte se Bogu«
»Približajte se Bogu, in približa se vam.« (JAKOB 4:8)
1., 2. a) Kaj ljudje pogosto trdijo? b) Kakšno spodbudo je izrekel Jakob in zakaj je bila potrebna?
BOG z nami.« Te besede krasijo državne simbole in celo vojaške uniforme. Na nešteto današnjih kovancev in bankovcev je napisano »Zaupamo v Boga«. Ljudje na splošno trdijo, da so z Bogom v zaupnem odnosu. Toda ali se ne strinjate, da je za to, da smo resnično v takšnem odnosu, potrebno veliko več, kot le govoriti o tem ali pisati gesla?
2 Biblija pokaže, da z Bogom lahko navežemo odnos. Toda potreben je trud. Svoj odnos z Bogom Jehovom so morali okrepiti celo nekateri maziljeni kristjani v prvem stoletju. Krščanski nadzornik Jakob je moral nekatere opomniti, ker so kazali mesene težnje in niso bili več duhovno čisti. Med tem, ko jim je svetoval glede tega, jih je takole močno spodbudil: »Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jakob 4:1–12) Kaj je Jakob mislil z izrazom »približajte se«?
3., 4. a) Na kaj so bili morda nekateri Jakobovi bralci v prvem stoletju opomnjeni z izrazom »približajte se Bogu«? b) Zakaj smo lahko prepričani, da se je Bogu mogoče približati?
3 Jakob je uporabil izraz, ki ga je poznalo veliko njegovih bralcev. V mojzesovski postavi so bila določna navodila o tem, kako naj duhovniki »pristopajo« k Jehovu oziroma se mu bližajo, ko prosijo za ljudstvo. (2. Mojzesova 19:22) Jakobovi bralci so bili tako morda opomnjeni, da zbliževanja z Jehovom ne bi smeli jemati nalahko. Jehova je najvišji v vsem vesolju.
4 Po drugi strani pa, kot opaža neki biblicist, »ta spodbuda [v Jakobovem listu 4:8] odkriva močan optimizem«. Jakob je vedel, da je Jehova nepopolne ljudi vedno ljubeče vabil, naj se mu približajo. (2. letopisov 15:2) Jezusova žrtev je omogočila, da se Jehovu lahko še bolj približamo. (Efežanom 3:11, 12) Danes je ta pot, po kateri se ljudje lahko zbližamo z Bogom, odprta milijonom! Kako pa se lahko te čudovite možnosti oprimemo? Na kratko si bomo ogledali tri načine, kako se lahko Bogu Jehovu približamo.
‚Spoznavati‘ Boga
5., 6. Kako zgled mladega Samuela pokaže, kaj spada k ‚spoznavanju‘ Boga?
5 V Janezovem evangeliju 17:3, SSP, so zapisane naslednje Jezusove besede: »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« V mnogih prevodih je ta vrstica izražena rahlo drugače. ‚Spoznavati‘ Boga je enostavno prevedeno s ‚spoznati‘ Boga ali ‚poznavanje‘ Boga. Toda številni učenjaki opažajo, da izvirna grška beseda izraža nekaj več – nenehen proces, zaradi katerega lahko koga celo zaupno spoznamo.
6 Zamisel o zaupnem spoznavanju Boga ni bila nekaj novega v Jezusovem času. V Hebrejskih spisih na primer beremo, da Samuel kot deček »še ni poznal GOSPODA«. (1. Samuelova 3:7) Ali to pomeni, da je Samuel zelo malo vedel o Bogu? Ne. Starša in duhovniki so ga gotovo veliko učili o njem. Vendar po besedah nekega izvedenca lahko hebrejska beseda, uporabljena v tej vrstici, »označuje najzaupnejše poznanstvo«. Samuel Jehova še ni zaupno poznal, kot ga je kasneje, ko je služil kot njegov govornik. Toda z odraščanjem ga je zares spoznal in z njim navezal tesen osebni odnos. (1. Samuelova 3:19, 20)
7., 8. a) Zakaj nam globlji biblijski nauki ne bi smeli jemati poguma? b) Naštejte nekaj globokih resnic iz Božje Besede, ki bi jih bilo dobro preučiti.
7 Ali si pridobivate spoznanje o Jehovu, tako da bi ga zaupno poznali? Za to je potrebno, da »hrepenite« po duhovni hrani, ki jo Bog priskrbuje. (1. Petrov 2:2) Ne zadovoljite se z osnovnim znanjem. Prizadevajte si osvojiti nekatere globlje biblijske nauke. (Hebrejcem 5:12–14) Ali vam takšni nauki jemljejo pogum, ker so po vašem prezahtevni? Če vam, se spomnite, da je Jehova »Veliki poučevalec«. (Izaija 30:20, NW) On ve, kako globoke resnice sporočiti nepopolnemu človeškemu umu. Prav tako vas lahko blagoslovi pri tem, ko se iskreno trudite razumeti, kar vas uči. (Psalm 25:4)
8 Zakaj se ne bi preiskali glede nekaterih ‚Božjih globočin‘? (1. Korinčanom 2:10) To niso suhoparne teme, o katerih morda razpravljajo teologi in duhovniki. To so živi nauki, s katerimi lahko dobimo zanimiv vpogled v misli in srce našega ljubečega Očeta. Na primer, odkupnina, ‚sveta skrivnost‘ ter različne zaveze, po katerih Jehova blagoslavlja svoje ljudstvo in izpolnjuje svoje namene – te in še mnoge druge podobne teme so prijetna in koristna snov za osebno raziskovanje in preučevanje. (1. Korinčanom 2:7, NW)
9., 10. a) Zakaj je ponos nevaren in kaj nam bo pomagalo, da se mu bomo ognili? b) Zakaj naj bi si prizadevali biti ponižni, ko gre za spoznanje o Jehovu?
9 Ob tem, ko rastete v spoznanju globljih duhovnih resnic, se pazite nevarnosti, ki lahko pride z znanjem – ponosa. (1. Korinčanom 8:1) Ponos je nevaren, saj človeka odtuji od Boga. (Pregovori 16:5; Jakob 4:6) Ne pozabimo, da nihče nima razloga, da bi se hvalil s svojim znanjem. Za ponazoritev pretehtajte naslednje besede iz uvoda knjige, ki ocenjuje človekove nedavne dosežke na področju znanosti: »Več ko spoznamo, bolj se zavedamo, kako malo vemo. [. . .] Vse, kar smo se naučili do sedaj, ni nič v primerjavi s tem, kar se še moramo naučiti.« Takšna ponižnost je zares prijetna. Toda ko gre za največje spoznanje, spoznanje o Bogu Jehovu, imamo celo tehtnejši razlog, da ostajamo ponižni. Zakaj?
10 Bodite pozorni na nekatere biblijske izjave glede Jehova. »Silno globoke so misli tvoje!« (Psalm 92:5) »Modrost njegova [Jehovova] je brezmerna.« (Psalm 147:5) »Nedoumna je razumnost njegova [Jehovova].« (Izaija 40:28) »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega!« (Rimljanom 11:33) O Jehovu seveda ne bomo nikoli vedeli vsega. (Propovednik 3:11) Čeprav nas je poučil že o mnogih čudovitih rečeh, bomo vedno imeli pred seboj neizmerno znanje, iz katerega se bomo lahko naučili še več. Ali se nam ta obet ne zdi razburljiv in nas hkrati ohranja ponižne? Naj nam bo torej spoznanje, ki si ga pridobivamo, vedno temelj za to, da bi se zbliževali z Jehovom in pomagali še drugim delati enako. Nikoli se z njim ne povišujmo nad druge. (Matevž 23:12; Lukež 9:48)
Pokažite svojo ljubezen do Jehova
11., 12. a) Kako bi moralo spoznanje, ki si ga pridobivamo o Jehovu, vplivati na nas? b) Kaj določa, ali je človekova ljubezen do Boga pristna?
11 Apostol Pavel je povsem ustrezno povezal spoznanje in ljubezen. Zapisal je: »Za to molim, da naj ljubezen vaša še bolj in bolj raste v spoznanju in slehernem razumu.« (Filipljanom 1:9) Vsaka dragocena resnica, ki se jo naučimo o Jehovu in njegovih namenih, bi nam morala še okrepiti ljubezen do našega nebeškega Očeta, ne pa nas navdati s ponosom.
12 Veliko teh, ki trdijo, da Boga ljubijo, ga seveda v resnici ne ljubijo. Morda jim srce prevevajo iskrena močna čustva. Takšna čustva so dobra, celo hvalevredna, kadar so v skladu s točnim spoznanjem. Toda sama po sebi še ne predstavljajo prave ljubezni do Boga. Zakaj ne? Bodite pozorni na to, kako Božja Beseda označuje takšno ljubezen: »To je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove.« (1. Janezov 5:3) Ljubezen do Jehova je torej pristna le, če je izražena s poslušnimi deli.
13. Kako nam bo pobožen strah pomagal pokazati našo ljubezen do Jehova?
13 Strah pred Jehovom nam bo pomagal, da mu bomo poslušni. To močno strahospoštovanje in globoko spoštovanje do Jehova izvira iz tega, da ga spoznavamo, se učimo o njegovi neskončni svetosti, slavi, moči, pravičnosti, modrosti in ljubezni. Takšen strah je nujen, če se želimo zbližati z njim. Upoštevajte namreč, kaj piše v Psalmu 25:14, Ekumenska izdaja: »Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojé.« Našemu dragemu nebeškemu Očetu se torej lahko približamo, če imamo zdrav strah pred tem, da mu v čem ne bi ugajali. Pobožen strah nam bo pomagal upoštevati modri nasvet, zapisan v Pregovorih 3:6: »Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« Kaj to pomeni?
14., 15. a) Katere odločitve moramo med drugim dnevno sprejemati? b) Kaj lahko storimo, da bodo naše odločitve odsevale strah pred Bogom?
14 Vsak dan morate sprejemati odločitve, najsibo velike ali majhne. Na primer, o čem se boste pogovarjali s svojimi sodelavci, sošolci, sosedi? (Lukež 6:45) Ali boste naloge, ki so vam zaupane, opravili vestno ali pa boste iskali načine, kako bi jih opravili s čim manjšim trudom? (Kološanom 3:23) Ali se boste zbližali s tistimi, ki kaj malo ali sploh ne ljubijo Jehova, ali pa se boste potrudili okrepiti odnos z duhovno naravnanimi ljudmi? (Pregovori 13:20) Kaj boste storili, četudi le v malem, za to, da bi podprli delo v prid Božjega kraljestva? (Matevž 6:33) Če vas pri vsakodnevnih odločitvah vodijo svetopisemska načela, kot so ta, omenjena v odstavku, potem resnično pripoznavate Jehova »na vseh potih svojih«.
15 Pravzaprav bi nas morala pri vsaki odločitvi, ki jo sprejmemo, voditi naslednja misel: ‚Kaj bi Jehova želel, da storim? Kaj bi ga najbolj razveselilo?‘ (Pregovori 27:11) S takšnim pobožnim strahom odlično kažemo ljubezen do Jehova. Strah pred Bogom nas bo tudi spodbudil, da bomo vedno čisti – duhovno, moralno in telesno. Spomnite se, da Jakob v isti vrstici, v kateri spodbuja kristjane, naj ‚se približajo Bogu‘, tudi opominja: »Očedite si roke, grešniki, in očistite si srca, ki ste dvojnih misli.« (Jakob 4:8)
16. Česa z dajanjem Jehovu ne moremo doseči, kaj pa lahko s tem vseeno vedno storimo?
16 Seveda pa to, da dokazujemo ljubezen do Jehova, pomeni veliko več od tega, da se zdržujemo hudega. Ljubezen nas spodbuja tudi k temu, da delamo, kar je prav. Kako se na primer odzivamo na Jehovovo izjemno radodarnost? Jakob je zapisal: »Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči.« (Jakob 1:17) Ko Jehovu darujemo kaj od svojega imetja, ga s tem gotovo ne obogatimo. On je že tako ali tako lastnik vseh dobrin in virov. (Psalm 50:12) In ko Jehovu darujemo svoj čas in moči, ne zadovoljujemo nobene potrebe, ki je on ne bi mogel. Tudi če bi se branili oznanjati dobro novico o Božjem kraljestvu, bi lahko povzročil, da bi vpilo kamenje! Zakaj naj bi torej Jehovu darovali naša sredstva, čas in moči? Predvsem zato, ker tako z vsem srcem, dušo, pametjo in močjo pokažemo, da ga ljubimo. (Marko 12:29, 30)
17. Kaj nas lahko spodbudi k temu, da dajemo Jehovu z veseljem?
17 Ko dajemo Jehovu, bi morali to početi z veseljem, »kajti veselega dajalca ljubi Bog«. (2. Korinčanom 9:7) Pri tem nam lahko pomaga načelo, zapisano v Peti Mojzesovi knjigi 16:17: »Vsak naj da, kolikor more, primerno blagoslovu, ki ti ga je dodelil GOSPOD, tvoj Bog.« Ko premišljamo o tem, kako velikodušen je Jehova z nami, začutimo željo, da mu radovoljno dajemo. S takšnim dajanjem razveseljujemo njegovo srce, podobno kot ljubljen otrok z majhnim darilom razveseli svojo mamo ali očeta. Takšno izražanje ljubezni nam bo pomagalo zbližati se z Jehovom.
Molitev pripomore k večji zaupnosti
18. Zakaj je vredno razmisliti, kako lahko zboljšamo kakovost svojih molitev?
18 Naše zasebne molitve so neprecenljiva priložnost za zaupen pogovor z našim nebeškim Očetom. (Filipljanom 4:6) Ker je molitev nujna za to, da bi se zbližali z Bogom, si je vredno vzeti čas in premisliti o kakovosti naših molitev. Ni treba, da jih odlikujejo izbrani izrazi in posebna oblika. Morale bi izražati iskrene misli, ki prihajajo iz srca. Kako lahko zboljšamo kakovost svojih molitev?
19., 20. Zakaj naj bi pred molitvijo poglobljeno premišljevali in o katerih temah bi bilo med drugim primerno premišljevati?
19 Preden molimo, bi lahko poskusili poglobljeno premišljevati. Če razmislimo že vnaprej, so lahko naše molitve določne in smiselne. Tako se ognemo ponavljanju običajnih besednih zvez, ki nam hitro pridejo na misel. (Pregovori 15:28, 29) Mogoče nam bo pomagalo, če bomo razmislili o nekaterih temah, ki jih je Jezus omenil v vzorčni molitvi, in nato pretehtali, kako se nanašajo na naše okoliščine. (Matevž 6:9–13) Lahko se na primer vprašamo, kakšno skromno vlogo upamo, da bomo še imeli v izpolnjevanju Jehovove volje na zemlji. Ali bi lahko Jehovu izrazili željo, da bi mu bili karseda koristni, in ga prosili, naj nam pomaga pri opravljanju katere koli naloge, ki nam jo je zaupal? Ali nas težijo skrbi glede gmotnih potreb? Za katere grehe potrebujemo odpuščanje in komu moramo še bolj odpuščati? Kakšne skušnjave nas mučijo in ali se zavedamo, kako zelo pri tem potrebujemo Jehovovo zaščito?
20 Poleg tega lahko razmišljamo o ljudeh, ki jih poznamo in še posebej potrebujejo Jehovovo pomoč. (2. Korinčanom 1:11) Vendar nikar ne pozabimo na zahvaljevanje. Če malo premislimo o tem, se lahko prav gotovo spomnimo razlogov, zakaj vse naj bi se Jehovu dnevno zahvaljevali in ga hvalili za njegovo velikodušno dobroto. (5. Mojzesova 8:10; Lukež 10:21) Od tega imamo še dodatno korist. Lahko nam pomaga, da si pridobimo bolj optimističen in hvaležen pogled na življenje.
21. Preučevanje katerih svetopisemskih zgledov nam lahko pomaga pri bližanju Jehovu v molitvi?
21 Molitve lahko zboljšamo tudi s preučevanjem. V Božji Besedi so zapisane izredne molitve zvestih mož in žena. Če se denimo spoprijemamo s kakšnim večjim problemom, zaradi katerega smo zaskrbljeni in celo v strahu za svojo blaginjo ali blaginjo naših dragih, bi morda lahko prebrali, kako je molil Jakob, preden se je srečal s svojim maščevalnim bratom Ezavom. (1. Mojzesova 32:9–12) Lahko pa bi tudi preučili molitev, ki jo je izrekel kralj Asa, ko je Božjemu ljudstvu grozila vojska približno milijon Etiopcev. (2. letopisov 14:11, 12) Če nas vznemirja kak problem, ki bi lahko zvrnil sramoto na Jehovovo ime, potem je vredno premisliti o Elijevi molitvi pred Baalovimi častilci na gori Karmel kakor tudi o Nehemijevi molitvi glede žalostnega stanja Jeruzalema. (1. kraljev 18:36, 37; Nehemija 1:4–11) Branje in poglobljeno premišljevanje o takšnih molitvah nam lahko okrepi vero in nam pokaže, kako lahko Jehovu najbolje izrazimo skrbi, ki nas težijo.
22. Kaj je letni stavek za leto 2003 in kaj bi se lahko med letom občasno vprašali?
22 Gotovo ni večje časti, ne boljšega cilja od tega, da upoštevamo Jakobov nasvet, naj se ‚približamo Bogu‘. (Jakob 4:8) Trudimo se to delati, s tem da napredujemo v spoznavanju Boga, se trudimo vse bolj kazati ljubezen do njega ter z molitvami razvijamo z njim zaupen odnos. Skozi celotno leto 2003 imejmo v mislih letni stavek iz Jakobovega lista 4:8 in se še naprej preiskujmo, ali se Jehovu zares bližamo. Kaj pa drugi del te izjave? Kako se vam bo Jehova ‚približal‘ in kako boste za to blagoslovljeni? O tem bo razpravljal naslednji članek.
Ali se spomnite?
• Zakaj bi morali zbliževanje z Jehovom jemati resno?
• Katere cilje bi si lahko med drugim postavili glede pridobivanja spoznanja o Jehovu?
• Kako lahko pokažemo, da je naša ljubezen do Jehova pristna?
• Kako vse lahko molitev pripomore k večji zaupnosti z Jehovom?
[Poudarjeno besedilo na strani 12]
Letni stavek za leto 2003 bo: »Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jakob 4:8)
[Slika na straneh 8, 9]
Samuel je šele kot odrasel zaupno poznal Jehova
[Slika na strani 12]
Lep zgled nam je molitev, ki jo je izrekel Elija na gori Karmel