Ali si prizadevaš doseči zrelost, kakršno je imel Kristus?

1., 2. Kaj naj bi bil cilj vsakega kristjana? Ponazori.

KO IZKUŠENA gospodinja izbira sveže sadje na tržnici, ne vzame vedno največjih ali najcenejših sadežev. Išče tiste, ki so zreli. Želi, da je sadež dobrega okusa in vonja ter da je poln zdravju koristnih snovi. Zato izbere sadeže, ki so povsem zreli.

² Tudi Bog pri svojih služabnikih išče zrelost. Tu ne gre za telesno zrelost, ampak za duhovno. Cilj vsakega kristjana naj bi bil, da postane zrel Božji služabnik. Tudi potem, ko se posveti Bogu in se krsti, mora še naprej duhovno rasti. Apostol Pavel je denimo kristjanom v Efezu pisal, da morajo duhovno rasti. Spodbudil jih je, naj si prizadevajo priti »do enotnosti v veri in točnem spoznanju Božjega Sina, do odraslosti in velikosti, ki pripada Kristusovi polnosti«. (Efež. 4:13)

 3. V čem so današnji Jehovovi služabniki podobni kristjanom v Efezu?

³ Občina v Efezu je takrat, ko ji je Pavel napisal pismo, obstajala že nekaj let. Mnogi tamkajšnji učenci so v duhovnem pogledu že precej napredovali. Drugi pa so se morali še naprej naprezati, da bi dosegli zrelost. Podobno je med današnjimi Jehovovimi pričami. Številni bratje in sestre že dolgo služijo Bogu in so dosegli duhovno zrelost. Drugi pa še niso prišli tako daleč. Vsako leto se na primer krsti na tisoče novih in vsi ti morajo še napredovati do zrelosti. Kako pa je s teboj? (Kol. 2:6, 7)

4., 5. Glede česa se zreli kristjani med seboj razlikujejo in kaj jim je skupno? (Glej sliko pri naslovu.)

⁴ Ko si na tržnici ogleduješ zrele sadeže, lahko opaziš, da niso vsi enaki, vendar imajo nekatere skupne značilnosti, ki ti povedo, da so zreli. Podobno se tudi zreli kristjani med seboj razlikujejo glede narodnosti, preteklosti, zdravja, starosti in izkušenj. Poleg tega izhajajo iz različnih kultur in imajo različno osebnost. Vseeno pa si morajo vsi, ki duhovno rastejo, pridobivati lastnosti, ki dokazujejo njihovo zrelost. Poglejmo si nekaj teh lastnosti.

⁵ Zrel Jehovov služabnik na vseh področjih življenja posnema Jezusa in hodi »natančno po njegovih stopinjah«. (1. Pet. 2:21) Kaj je Jezus še posebej poudaril? Da moramo ljubiti Jehova z vsem svojim srcem, dušo in umom ter bližnjega kakor samega sebe. (Mat. 22:37–39) Zrel kristjan si prizadeva živeti skladno s tem nasvetom. Iz njegovega življenja se vidi, da sta mu najpomembnejša odnos z Jehovom in požrtvovalna ljubezen do drugih.

6., 7. a) Katere lastnosti ima zrel kristjan? b) Kaj bi se morali vprašati?

⁶ Vendar je ljubezen samo ena od lastnosti sadu duha. (Gal. 5:22, 23) Pri zrelem kristjanu morajo biti opazne še druge lastnosti, ki so prav tako pomembne – denimo blagost, samoobvladanje in potrpežljivost. Pomagajo mu, da v težavnih okoliščinah obvlada jezo in da kljub bolečim razočaranjem ne izgubi upanja. Med osebnim preučevanjem vselej išče svetopisemska načela, ki mu pomagajo razlikovati med pravilnim in napačnim. Ker svojo vest oblikuje po Bibliji, lahko sprejema modre odločitve. Zrel kristjan je tudi ponižen, kar je razvidno iz tega, da so mu Jehovove smernice in merila pomembnejša od tega, kar misli sam.a Poleg tega goreče oznanjuje dobro novico in prispeva k enotnosti v občini.

⁷ Ne glede na to, koliko časa že služimo Jehovu, se lahko vsak od nas vpraša: »Ali bi v čem moral še bolj posnemati Jezusa, zato da bi še naprej duhovno napredoval?«

 8. Kako dobro je Jezus poznal in razumel Svete spise?

⁸ Jezus Kristus je odlično poznal in razumel Božjo Besedo. Že pri dvanajstih letih je lahko o tem, kar je v njej pisalo, razpravljal z učitelji v templju. »Vsi tisti, ki so ga poslušali, [. . .] so se čudili njegovemu razumu in odgovorom.« (Luk. 2:46, 47) Med kasnejšim delovanjem na zemlji je svoje nasprotnike utišal s tem, da jim je citiral ustrezne odlomke iz Božje Besede. (Mat. 22:41–46)

 9. a) Kako naj bi posameznik, ki želi duhovno rasti, preučeval Biblijo? b) Zakaj preučujemo Biblijo?

⁹ Kristjan, ki želi duhovno rasti, posnema Jezusa, zato se ne zadovolji zgolj s površinskim poznavanjem Svetega pisma. Redno se poglablja v Božjo Besedo, saj ve, da zreli ljudje potrebujejo »močno hrano«. (Heb. 5:14) Želi si pridobiti »točno spoznanje Božjega Sina«. (Efež. 4:13) Ali bereš Biblijo vsak dan? Ali redno osebno preučuješ oziroma si v družini vsak teden vzamete čas za družinsko čaščenje? Med preučevanjem Božje Besede bodi pozoren na načela, ki ti bodo pomagala še jasneje spoznati Jehovovo mišljenje in občutke. Ko se o čem odločaš, si ta načela prizadevaj upoštevati, in to te bo še bolj zbližalo z Jehovom.

10. Kako spoznanje iz Svetega pisma vpliva na vsakodnevno življenje zrelega kristjana?

¹⁰ Zrel kristjan se zaveda, da ni dovolj, da samo pozna Božje smernice in načela. Mora jih tudi ljubiti. To med drugim pokaže tako, da daje temu, kar od svojih služabnikov pričakuje Jehova, prednost pred lastnimi željami. Vsekakor si tudi prizadeva »odložiti« prejšnje mišljenje in vedenje. Tako si oblači novo osebnost, ki je podobna Kristusovi in je »ustvarjena po Božji volji v resnični pravičnosti in zvestovdanosti«. (Beri Efežanom 4:22–24.) Pisce Biblije je pri pisanju vodil Božji sveti duh. Kristjanu med preučevanjem Biblije ta duh pomaga, da še bolj razume in ljubi biblijska merila, zaradi česar duhovno raste.

11. Kakšni ljudje so obkrožali Jezusa?

¹¹ Ko je Jezus živel kot popoln človek na zemlji, so ga obkrožali nepopolni ljudje. Vzgajali so ga nepopolni starši in mnoga leta je živel doma skupaj z nepopolnimi sorodniki. Celo njegovi najtesnejši sledilci so se navzeli častihlepnosti in preračunljivosti, ki sta bili značilni za takratno družbo. Na večer, preden je bil usmrčen, je na primer med njegovimi učenci prišlo »do vročega prerekanja o tem, kdo od njih naj bi bil največji«. (Luk. 22:24) Toda Jezus je bil prepričan, da bodo njegovi nepopolni sledilci duhovno dozoreli in ustanovili občino, v kateri bo vladala enotnost. Istega večera je molil, da bi bili njegovi apostoli enotni. Svojega nebeškega Očeta je prosil: »Da bi bili vsi eno. Da bi bili, kakor si ti Oče zedinjen z menoj in jaz s teboj, tudi oni zedinjeni z nama, [. . .] da bi bili tudi oni eno, kakor sva midva eno.« (Jan. 17:21, 22)

12., 13. a) Kako nas besede iz Efežanom 4:15, 16 spodbujajo, naj si prizadevamo za enotnost v občini? b) Kako je neki brat premagal svojo slabost in se naučil prispevati k enotnosti v občini?

¹² Zrel Jehovov služabnik si prizadeva, da bi bila občina enotna. (Beri Efežanom 4:1–6, 15, 16.) Vsi si želimo, da bi tako kakor »skladno sestavljeno« telo sodelovali drug z drugim. Jehovova Beseda pokaže, da je za takšno enotnost potrebna ponižnost. Zrel brat ali sestra si ponižno prizadeva za enotnost, tudi kadar občuti boleče posledice nepopolnosti drugih. Kako se odzoveš, kadar brat ali sestra v občini naredi napako? Kaj pa, če kdo v občini prizadene tebe osebno? Ali si nagnjen k temu oziroma imaš celo navado, da tako rekoč zgradiš zid med seboj in tistim, ki te je prizadel? Ali pa si prizadevaš premostiti vrzel, ki je nastala med vama? Zrel kristjan si želi – celo na vso moč si prizadeva – graditi mostove, ne pa zidov.

¹³ Poglejmo si, kako je ravnal Uwe. V preteklosti se je zaradi nepopolnosti sovernikov rad jezil. Nato pa se je odločil, da bo s pomočjo Biblije in knjige Insight on the Scriptures preučil življenje Davida. Zakaj ravno Davida? Uwe je povedal: »David je bil priča nesvetopisemskemu ravnanju nekaterih sovernikov. Kralj Savel ga je denimo skušal umoriti, nekateri rojaki so ga hoteli kamenjati in celo njegova lastna žena ga je zasmehovala. (1. Sam. 19:9–11; 30:1–6; 2. Sam. 6:14–22) Vendar David ni nikoli dovolil, da bi ravnanje drugih zadušilo njegovo ljubezen do Jehova. Poleg tega je bil usmiljen, meni pa je tega manjkalo. To, kar sem spoznal med preučevanjem njegovega življenja, je spremenilo moj pogled na nepopolnost sovernikov. Zdaj pri sebi nič več ne beležim napak drugih, ampak se trudim, kolikor le morem, da bi bila občina enotna.« Ali si tudi ti prizadevaš za enotnost v občini?

14. Kakšne ljudi si je Jezus izbral za prijatelje?

¹⁴ Jezus Kristus je bil do ljudi na splošno prijateljski. Ljudje vseh vrst – moški, ženske, mlajši, starejši in celo otroci – so se v njegovi družbi počutili sproščeno. Toda Jezus si za tesnega prijatelja ni izbral kar vsakogar. Svojim zvestim apostolom je rekel: »Vi ste moji prijatelji, če delate to, kar vam zapovedujem.« (Jan. 15:14) Tesne prijatelje si je izbral med tistimi, ki so zvestovdano hodili za njim in z vsem srcem služili Jehovu. Ali si tudi ti izbiraš tesne prijatelje med tistimi, ki iz vsega srca služijo Jehovu? Zakaj je to pomembno?

15. Kako lahko mladim kristjanom koristi druženje z zrelimi brati in sestrami?

¹⁵ Številni sadeži najbolje dozorijo na toplem soncu. Podobno lahko tudi nam toplina bratov in sester pomaga napredovati k zrelosti. Morda si še mlad in si pred odločitvijo, katero življenjsko pot bi si izbral. Kako zelo modro je, da se družiš s soverniki, ki že dolgo služijo Jehovu in si prizadevajo za enotnost v občini! V življenju so morda imeli vzpone in padce, pa tudi pri tem, ko so služili Bogu, so mogoče kdaj naleteli na ovire. Takšni soverniki ti lahko pomagajo, da si boš izbral najboljšo življenjsko pot. Spodbudna družba teh bratov in sester ti lahko pomaga, da boš sprejemal modre odločitve in se naprezal, da bi dosegel zrelost. (Beri Hebrejcem 5:14.)

16. Kako so zreli bratje in sestre v neki občini pomagali mladi sestri?

¹⁶ Helga se denimo spominja, da so se njeni sošolci zadnje šolsko leto pogovarjali o svojih ciljih v življenju. Mnogi od njih so si želeli pridobiti univerzitetno izobrazbo, saj so upali, da bo zanje odskočna deska za obetajočo kariero. Helga pa se je o svoji prihodnosti pogovorila s prijatelji v občini. »Mnogi so bili starejši od mene,« pravi, »in so mi veliko pomagali. Spodbujali so me, naj začnem služiti polnočasno. In res sem lahko pet let pionirala. Od takrat so minila že leta, vendar sem srečna, da sem v mladosti večino svojega časa posvetila oznanjevanju. Prav nič ne obžalujem, da sem se tako odločila.«

17., 18. Kdaj lahko kristjan največ naredi za Jehova?

¹⁷ Če bomo v življenju skušali kar najbolj posnemati Jezusa, bomo gotovo duhovno rasli. Še bolj se bomo zbližali z Jehovom, to pa bo v nas vzbudilo željo, da bi se kar najbolj razdajali zanj. Kristjan lahko največ naredi za Jehova, ko duhovno dozori. Jezus je svoje sledilce spodbudil: »Naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mat. 5:16)

¹⁸ Spoznali smo, da zrel kristjan zelo dobro vpliva na občino. Njegova duhovna zrelost se vidi tudi v tem, kako uporablja svojo vest. Kako nam lahko vest pomaga sprejemati modre odločitve? In kako lahko pokažemo, da spoštujemo odločitve, ki jih na temelju svoje vesti sprejmejo sočastilci? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.