Jezusov pokop

Pozno popoldan je, petek, 14. nisan. Ob sončnem zahodu se bo začel šabat, 15. nisan. Jezus je že mrtev, razbojnika, ki visita ob njem, pa sta še živa. Po Postavi trupla ne smejo ostati »čez noč na kolu«, ampak jih je treba pokopati »še isti dan«. (5. Mojzesova 21:22, 23)

Poleg tega je petek dan pripravljanja. Na ta dan ljudje pripravljajo jedi in končujejo druga dela, ki ne morejo počakati do konca šabata. Ob sončnem zahodu se bo začel dvojni oziroma veliki šabat. (Janez 19:31) Tako bo zato, ker bo 15. nisan prvi dan sedemdnevnega praznika nekvašenih kruhkov, prvi dan tega praznika pa je vedno šabat. (3. Mojzesova 23:5, 6) In ta prvi dan se tokrat pokriva še s tedenskim šabatom, sedmim dnem v tednu.

Zato Judje prosijo Pilata, naj smrt Jezusa in dveh razbojnikov, ki visita poleg njega, pospeši. Kako pa? S tem da jim zlomijo noge. Tako se nanje ne bodo mogli več opirati in se dvigovati, da bi lahko dihali. Vojaki pridejo in razbojnikoma zlomijo noge. Jezus pa je, kot je videti, že mrtev, zato mu nog ne zlomijo. S tem se izpolnijo besede iz Psalma 34:20: »Pazi na vse njegove kosti, niti ena izmed njih se ne zlomi.«

Vojaki se želijo prepričati, ali je Jezus res mrtev, zato eden od njih s sulico prebode njegovo stran. Sulica zadene predel srca in takoj pritečeta »kri in voda«. (Janez 19:34) S tem se izpolni še en odlomek iz Svetih spisov: »In bodo gledali v tistega, ki so ga prebodli.« (Zaharija 12:10)

Pri usmrtitvi je navzoč tudi Jožef iz mesta Arimateja, ki je »bogat človek« in ugleden član sanhedrina. (Matej 27:57) Zanj je rečeno, da je »dober in pravičen mož«, ki čaka Božje kraljestvo. Ker je »Jezusov učenec« (in sicer na skrivaj zaradi »strahu pred Judi«), ni podprl razsodbe, ki jo je Jezusu izreklo sodišče. (Luka 23:50; Marko 15:43; Janez 19:38) Jožef zdaj zbere pogum in Pilata prosi za Jezusovo truplo. Pilat pokliče glavnega stotnika in ta potrdi, da je Jezus mrtev. Zato Pilat ugodi Jožefovi prošnji.

Jožef kupi čisto, kakovostno platno in sname Jezusovo truplo s kola. Truplo povije v platno in ga tako pripravi za pokop. Pri pripravi pomaga tudi Nikodem, »ki je prvič prišel k njemu [Jezusu] ponoči«. (Janez 19:39) Prinese približno sto rimskih funtov (33 kg) dragocene mešanice mire in aloe. Jezusovo truplo z dišavami vred povijeta s povoji, kakor pač imajo Judje navado pripravljati mrtve za pokop.

Jožef ima blizu v lasti še neuporabljen grob, izklesan v skalo, in vanj položita Jezusovo truplo. Nato k vhodu v grob privalita velik kamen. To naredita v naglici, še preden se začne šabat. Pri pripravi Jezusovega trupla za pokop morda pomagata tudi Marija Magdalena in Marija, mati Jakoba Manjšega. Zdaj pa pohitita domov, da bi pripravili »dišave in dišeča olja«, saj nameravata po šabatu Jezusovo truplo še bolje pripraviti. (Luka 23:56)

Naslednji dan, na šabat, gredo višji duhovniki in farizeji k Pilatu in rečejo: »Spomnili smo se, da je ta slepar, ko je še živel, rekel: ‚Po treh dneh bom vstal.‘ Zato zapovej, naj grob zavarujejo do tretjega dne, da ne bi prišli njegovi učenci in ga ukradli ter ljudem govorili: ‚Vstal je od mrtvih!‘ In to zadnje sleparstvo bi bilo hujše od prvega.« Pilat odvrne: »Tu imate stražo, pa pojdite in ga zavarujte, kakor veste.« (Matej 27:63–65)

V nedeljo zgodaj zjutraj Marija Magdalena, Marija, mati Jakoba Manjšega, in druge ženske h grobu prinesejo dišave, da bi še bolj pripravile Jezusovo truplo. Druga drugi govorijo: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« (Marko 16:3) Takrat pa nastane potres. Božji angel odvali kamen, stražarjev ni več in grob je videti prazen!