Spoznati ‚Kristusov um‘
»‚Kdo je spoznal um Gospodov [Jehovov, NW], da bi ga poučil?‘ Mi pa imamo um Kristusov.« (1. KORINČANOM 2:16)
1., 2. Kaj se je Jehovu zdelo primerno, da v svoji Besedi razodene o Jezusu?
KAKŠNEGA videza je bil Jezus? Kakšno je imel barvo las? kože? oči? Kako visok je bil? Koliko je tehtal? Umetniki Jezusa že stoletja raznoliko upodabljajo, vse od sprejemljivega pa do kaj malo verjetnega. Nekateri ga prikazujejo kot možatega in živahnega, zopet drugi kot slabotnega in bledega.
2 Biblija pa se nasprotno ne osredotoča na Jezusovo zunanjost. Jehovu se je zdelo primerno, da razodene nekaj veliko pomembnejšega: kakšen človek je bil Jezus. Evangelijska poročila ne govorijo le o tem, kaj je Jezus govoril in delal, ampak razkrivajo tudi globino čustev in vzorec razmišljanja, ki stojita za njegovimi besedami in dejanji. Ta štiri navdihnjena poročila nam omogočajo, da pogledamo v, kar je apostol Pavel imenoval, ‚Kristusov um‘. (1. Korinčanom 2:16) Pomembno je, da se seznanimo z Jezusovimi mislimi, čustvi in osebnostjo. Zakaj? Vsaj iz dveh razlogov.
3. Kakšen vpogled lahko dobimo, če se seznanimo s Kristusovim umom?
3 Kot prvo nam Kristusov um daje bežen vpogled v um Boga Jehova. Jezus je tako zelo poznal svojega Očeta, da je lahko rekel: »Nihče ne ve, kdo je Sin, razen Oče, in kdo je Oče, razen Sin in komurkoli hoče Sin razodeti.« (Lukež 10:22) Prav tako je, kakor da bi Jezus pravil: ‚Če bi radi vedeli, kakšen je Jehova, se ozrite name.‘ (Janez 14:9) Ko torej preučujemo, kaj evangeliji odkrivajo o tem, kako je Jezus razmišljal in čutil, se pravzaprav učimo, kako razmišlja in čuti Jehova. S takšnim spoznanjem se lahko zbližamo z našim Bogom. (Jakob 4:8)
4. Kaj se moramo, če hočemo zares ravnati kakor Kristus, najprej naučiti in zakaj?
4 Kot drugo pa nam spoznavanje Kristusovega uma pomaga ‚hoditi po njegovih sledovih‘. (1. Petrov 2:21) Slediti Jezusu ne pomeni zgolj ponavljati njegove besede in posnemati njegova dejanja. Ker na govor in dejanja vpliva to, kar mislimo in čutimo, moramo za to, da bi sledili Kristusu, razvijati enako »mišljenje«, kot ga je imel on. (Filipljanom 2:5) Z drugimi besedami, če hočemo zares ravnati kakor Kristus, se moramo najprej naučiti razmišljati in občutiti kakor on, in to po naših najboljših zmožnostih kot nepopolni ljudje. Zato sedaj s tem, kar so napisali pisci evangelijev, poglejmo v Kristusov um. Najprej bomo pretehtali dejavnike, ki so vplivali na Jezusov način razmišljanja in občutenja.
Njegov predčloveški obstoj
5., 6. a) Kako lahko družba vpliva na nas? b) Kakšno družbo je imel Božji prvorojeni Sin v nebesih, preden je prišel na zemljo, in kako je nanj vplivala?
5 Naši zaupni prijatelji lahko vplivajo na nas tako dobro kot slabo, in sicer na naše misli, občutja in dejanja.a (Pregovori 13:20) Poglejmo, kakšno družbo je imel Jezus v nebesih, preden je prišel na zemljo. Janezov evangelij usmeri pozornost na Jezusov predčloveški obstoj in ga imenuje »Beseda« oziroma Božji Govornik. Janez pravi: »V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu.« (Janez 1:1, 2) Glede na to, da Jehova nima začetka, se mora to, da je bila Beseda pri Bogu od ‚začetka‘, nanašati na začetek Božjih ustvarjalnih del. (Psalm 90:2) Jezus je »prvorojenec vse stvaritve«. Zato je obstajal že pred ustvaritvijo drugih duhovnih stvarjenj in fizičnega vesolja. (Kološanom 1:15; Razodetje 3:14)
6 Po nekaterih znanstvenih ocenah obstaja fizično vesolje že vsaj 12 milijard let. Božji prvorojenec se je, če so te ocene vsaj približno točne, tesno družil s svojim Očetom na milijarde let, preden je bil ustvarjen Adam. (Primerjaj Miha 5:1.) Tako se je med njima spletla prisrčna in močna vez. Ta prvorojeni Sin je prikazan, kako v svojem predčloveškem obstoju govori kot poosebljena modrost: »[Bila sem] veselje njegovo [Jehovovo] vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas.« (Pregovori 8:30) Nedvomno je na Božjega Sina to, da se je dolga obdobja tesno družil z Virom ljubezni, močno vplivalo! (1. Janezov 4:8) Ta Sin je spoznal Očetove misli, občutke in poti ter jih odseval, kot jih ni mogel nihče drug. (Matevž 11:27)
Življenje in vplivi na zemlji
7. Kateri je eden od razlogov, zakaj je bilo treba, da Božji prvorojeni Sin pride na zemljo?
7 Božji Sin se je moral še veliko naučiti, saj je bil Jehovov namen izšolati ga za sočutnega Velikega duhovnika, ki bi mogel »sočustvovati z našimi slabostmi«. (Hebrejcem 4:15, SSP) Eden od razlogov, zakaj je Sin prišel na zemljo kot človek, je bil tudi ta, da bi s tem izpolnil pogoje za to vlogo. Tu je bil Jezus, kot človek iz mesa in krvi, izpostavljen razmeram in vplivom, ki jih je prej le opazoval iz nebes. Sedaj je lahko na lastni koži okusil človeška občutja in čustva. Občasno je bil utrujen, žejen in lačen. (Matevž 4:2; Janez 4:6, 7) Poleg tega je zdržal vsakovrstne nadloge in trpljenje. Tako se je »naučil poslušnosti« (SSP) in se popolnoma usposobil za svojo vlogo Velikega duhovnika. (Hebrejcem 5:8–10)
8. Kaj vemo o Jezusovem zgodnjem življenju na zemlji?
8 Kaj pa je Jezus doživel v svojem zgodnjem življenju na zemlji? Poročilo o njegovem otroštvu je zelo kratko. Pravzaprav sta o dogodkih, ki so povezani z njegovim rojstvom, poročala le Matevž in Lukež. Pisci evangelijev so vedeli, da je Jezus pred prihodom na zemljo živel v nebesih. Njegov predčloveški obstoj bolj od česar koli kaže, kakšen človek je postal. Vseeno pa je bil Jezus v vseh pogledih človek. Čeprav je bil popoln, je moral vseeno iz dojenčka zrasti v otroka, nato v mladostnika ter končno v odraslega moža, pri tem pa se je ves čas učil. (Lukež 2:51, 52) Biblija razkrije določene reči o Jezusovem zgodnjem življenju, ki so nanj nedvomno vplivale.
9. a) Kaj kaže na to, da se je Jezus rodil v revni družini? b) V kakšnih razmerah je Jezus najverjetneje odraščal?
9 Jezus se je očitno rodil v revni družini. To je razvidno iz daritve, ki sta jo Jožef in Marija kakih 40 dni po njegovem rojstvu darovala v templju. Namesto da bi kot žgalno daritev darovala mladega ovna in v daritev za greh golobiča oziroma grlico, sta darovala bodisi »dve grlici ali dva golobiča«. (Lukež 2:24) Po mojzesovski postavi so na ta način lahko darovali revni. (3. Mojzesova 12:6–8) Sčasoma se je ta skromna družina povečala. Po Jezusovem čudežnem rojstvu sta Jožef in Marija imela po naravni poti še vsaj šest otrok. (Matevž 13:55, 56) Jezus je torej odraščal v veliki družini in najverjetneje v skromnih razmerah.
10. Kaj kaže, da sta bila Marija in Jožef bogaboječa človeka?
10 Jezusa sta vzgojila bogaboječa starša, ki sta zanj skrbela. Njegova mati, Marija, je bila izjemna ženska. Spomnimo se, da ji je angel Gabriel ob pozdravu dejal: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« (Lukež 1:28, SSP) Tudi Jožef je bil predan mož. Vsako leto se je zvesto odpravil na 150 kilometrov dolgo potovanje v Jeruzalem na praznovanje pashe. Z njim je šla tudi Marija, čeprav se je to zahtevalo le od moških. (2. Mojzesova 23:17; Lukež 2:41) Ob neki takšni priložnosti sta Jožef in Marija vztrajno iskala dvanajstletnega Jezusa, naposled pa ga le našla, ko je sedel med učeniki v templju. Jezus je zaskrbljenima staršema dejal: »Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega?« (Lukež 2:49) Beseda ‚Oče‘ je morala imeti za mladega Jezusa topel in pozitiven pomen. Kot prvo so mu očitno povedali, da je njegov pravi oče Jehova. Poleg tega je bil Jožef Jezusu gotovo dober očim. Jehova prav gotovo ne bi izbral kakega surovega ali krutega človeka, da bi vzgojil Njegovega dragega Sina!
11. Katerega poklica se je izučil Jezus in kaj vse je v biblijskih časih to delo zajemalo?
11 Jezus se je v letih, ko je bil v Nazaretu, izučil tesarskega poklica, verjetno pri svojem očimu, Jožefu. Jezus se je v tem toliko izuril, da so ga klicali ‚tesar‘. (Marko 6:3) Tesarji so v biblijskih časih gradili hiše, izdelovali pohištvo (na primer mize, stole in klopi) ter kmetijsko orodje. V drugem stoletju n. š. je Justin Martyr v svojem Dialogue With Trypho glede Jezusa napisal: »Ko je bil med ljudmi, je imel navado delati kot tesar, izdeloval je pluge in jarme.« Takšno delo ni bilo lahko, saj si staroveški tesar najbrž ni mogel kupiti lesa. Verjetneje je šel v gozd, si izbral drevo, ga posekal ter nato les spravil domov. Jezus je tako morda vedel, kakšen izziv je zaslužiti za vsakdanji kruh, imeti opravka s strankami ter denarno shajati.
12. Kaj kaže, da je Jožef očitno umrl pred Jezusom, in kaj je to pomenilo za Jezusa?
12 Jezus je kot najstarejši sin verjetno pomagal skrbeti za družino, to pa še zlasti zato, ker kaže, da je Jožef umrl pred njim.b V Zion’s Watch Tower, 1. januar 1900, je pisalo: »Izročilo pravi, da je Jožef umrl, ko je bil Jezus še mlad, ter da je Jezus kasneje začel opravljati tesarski poklic in tako podpirati družino. Nekoliko to potrjuje tudi svetopisemski stavek, ki pravi, da so Jezusa klicali tesar, poleg tega omenja le njegovo mater ter brate, Jožefa pa ne. (Marko 6:3) [. . .] Torej je naš Gospod zelo verjetno vso to dolgo obdobje osemnajstih let svojega življenja, od pripetljaja [zapisanega v Lukežu 2:41–49] pa do svojega krsta, opravljal čisto običajne življenjske naloge.« Marija in njeni otroci, tudi Jezus, so verjetno vedeli, kakšno bolečino občuti človek ob smrti ljubljenega moža in očeta.
13. Zakaj je Jezus, ko je začel svojo strežbo, le-to opravljal s spoznanjem, z uvidom in močnimi občutki, kakršnih ne more imeti noben drug človek?
13 Jezus se očitno ni rodil v lagodno življenje. Na lastni koži je namreč okusil življenje navadnih ljudi. Nato pa je leta 29 n. š. prišel čas, da opravi svojo božansko nalogo. Jeseni tega leta se je krstil v vodi in je bil rojen kot duhovni Božji Sin. ‚Nebesa so se mu odprla‘, kar očitno kaže na to, da se je sedaj lahko spomnil svojega predčloveškega življenja v nebesih in tudi prejšnjih misli in občutkov. (Lukež 3:21, 22) Ko je torej Jezus začel svojo strežbo, jo je opravljal s spoznanjem, z uvidom in močnimi občutki, kakršnih ne more imeti noben drug človek. Pisci evangelijev so večino tega, kar so napisali, upravičeno posvetili dogodkom iz Jezusove strežbe. Vseeno pa niso mogli zapisati vsega, kar je rekel in storil. (Janez 21:25) Toda to, kar so pod navdihnjenjem zapisali, nam omogoča, da pogledamo v um največjega človeka, kar jih je kdaj živelo.
Kakšen je bil Jezus kot človek
14. Kako evangeliji prikazujejo Jezusa kot nežnočutnega človeka z močnimi občutki?
14 Evangeliji Jezusa prikazujejo kot nežnočutnega človeka z močnimi občutki. Čustveno se je odzval na mnogo različnih načinov, pokazal je: usmiljenje do gobavca (Marko 1:40, 41); žalost nad nedovzetnim ljudstvom (Lukež 19:41, 42); pravično jezo nad pohlepnimi menjalci denarja (Janez 2:13–17). Jezusa, sočutnega človeka, je lahko kaj ganilo do solz in svojih čustev ni prikrival. Ko je umrl njegov dragi prijatelj Lazar, ga je jok Marije, Lazarjeve sestre, tako močno ganil, da se je pred vsemi še sam razjokal. (Janez 11:32–36)
15. Kako je bila Jezusova nežnočutnost očitna pri tem, kako je gledal na druge ter z njimi ravnal?
15 Jezusova nežnočutnost je bila še posebej očitna pri tem, kako je gledal na druge ter z njimi ravnal. Zanimal se je za revne in zatirane ter jim pomagal, da ‚najdejo pokoj dušam svojim‘. (Matevž 11:4, 5, 28–30) Ni bil prezaposlen, da bi se odzval na potrebe trpečih, pa naj je bila to žena, ki je krvavela in ki se je molče dotaknila njegove obleke, ali pa slepi berač, ki se ga ni dalo utišati. (Matevž 9:20–22; Marko 10:46–52) Jezus je pri drugih iskal dobre strani ter jih pohvalil; bil pa je tudi pripravljen karati, kadar je bilo to potrebno. (Matevž 16:23; Janez 1:47; 8:44) V času, ko so ženske imele malo pravic, je Jezus z njimi ravnal z uravnovešeno mero dostojanstva in spoštovanja. (Janez 4:9, 27) Razumljivo je, da mu je skupina žena voljno služila s svojim imetjem. (Lukež 8:3)
16. Kaj dokazuje, da je Jezus na življenje in gmotne reči gledal uravnovešeno?
16 Jezus je na življenje gledal uravnovešeno. Gmotne reči zanj niso bile najpomembnejše. Kaže, da je imel v gmotnem pogledu zelo malo. Dejal je, da nima »kamor bi naslonil glavo svojo«. (Matevž 8:20) Obenem pa je Jezus prispeval k veselju drugih. Ko je bil na svatbi, dogodku, za katerega so značilni glasba, petje in zabava, je bilo jasno, da tam ni bil zato, da bi zatrl veselo razpoloženje. Zares, Jezus je tam storil svoj prvi čudež. Ko je zmanjkalo vina, je vodo spremenil v dobro vino, pijačo, ki »razveseljuje srce človeku«. (Psalm 104:15; Janez 2:1–11) Tako se je slavje lahko nadaljevalo, nevesta in ženin pa sta bila nedvomno rešena pred zadrego. To, da je bil uravnovešen, se vidi iz tega, da je omenjenih še veliko več dogodkov, ko je dolgo in trdo delal v strežbi. (Janez 4:34)
17. Zakaj ne preseneča, da je bil Jezus Veliki učitelj, in kaj so njegovi nauki odražali?
17 Jezus je bil Veliki učitelj. V mnogih svojih naukih je govoril o rečeh iz vsakdanjega življenja, s katerimi je bil dobro seznanjen. (Matevž 13:33; Lukež 15:8) Njegov način poučevanja je bil brez primere, vedno jasen, enostaven in praktičen. Še pomembnejše pa je to, kar je učil. Njegovi nauki so odražali iskreno željo, da svoje poslušalce seznani z Jehovovimi mislimi, občutki in potmi. (Janez 17:6–8)
18., 19. a) S kakšnimi slikovitimi ponazoritvami je Jezus opisal svojega Očeta? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?
18 Jezus je osebnost svojega Očeta razodel s slikovitimi ponazoritvami, ki se jih ni dalo zlahka pozabiti, in te je pogosto uporabljal. Eno je na splošno govoriti o Božjem usmiljenju. Nekaj čisto drugega pa je Jehova primerjati z odpustljivim očetom, ki je tako močno ganjen, ko zagleda svojega sina, ki se vrača, da »priteče in se oklene vratu njegovega in ga poljublja«. (Lukež 15:11–24) Jezus je zavrnil toge običaje verskih voditeljev, ki so zviška gledali na preprosto ljudstvo, ter pojasnil, da je njegov Oče dostopen Bog, ki bolj ceni prošnjo ponižnega cestninarja kot bahavo molitev domišljavega farizeja. (Lukež 18:9–14) Jezus je Jehova slikal kot ljubečega Boga, ki ve tudi to, kdaj pade na tla droben vrabec. »Ne bojte se,« je Jezus zagotovil svojim učencem, »vi ste boljši od mnogo vrabcev.« (Matevž 10:29, 31) Razumljivo je, da so se ljudje silno čudili Jezusovemu ‚nauku‘ ter da jih je pritegnilo k njemu. (Matevž 7:28, 29) No, ob neki priložnosti je bila ob njem tri dni »velika množica« (NW) in to celo brez hrane! (Marko 8:1, 2)
19 Lahko smo hvaležni, da je Jehova v svoji Besedi razodel Kristusov um! Kako pa lahko razvijamo in kažemo Kristusov um pri našem ravnanju z drugimi? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.
[Podčrtna opomba]
a To, da lahko družba vpliva na duhovna stvarjenja, je razvidno iz Razodetja 12:3, 4. Satan je tam opisan kot »zmaj«, ki je s svojim vplivom pridobil druge ‚zvezde‘ oziroma duhovne sinove, da so se mu pridružili pri njegovem uporu. (Primerjaj Job 38:7.)
b Jožef je zadnjič neposredno omenjen takrat, ko sta z Marijo našla dvanajstletnega Jezusa v templju. Nikjer ni omenjeno, da bi bil Jožef prisoten na svatbi v Kani, ko je Jezus pričel svojo strežbo. (Janez 2:1–3) Leta 33 n. š. je na kolu pribiti Jezus Marijo zaupal v varstvo ljubljenemu apostolu Janezu. Tega pa Jezus verjetno ne bi storil, če bi bil Jožef še živ. (Janez 19:26, 27)
Ali se spomnite?
• Zakaj je pomembno, da se seznanimo s ‚Kristusovim umom‘?
• Kakšno družbo je imel Jezus v svojem predčloveškem obstoju?
• Kakšne razmere in vplive je Jezus okusil na lastni koži med svojim življenjem na zemlji?
• Kaj evangeliji razodevajo glede Jezusove osebnosti?
[Slika na strani 10]
Jezus je odraščal v veliki družini in najverjetneje v skromnih razmerah
[Slika na strani 12]
Učeniki so se čudili razumevanju in odgovorom dvanajstletnega Jezusa