Kaj je kraljestvena dobra novica?

Lansko leto se je 1.171,270.425 ur v 235 deželah po svetu o njej z drugimi pogovarjalo 6,035.564 ljudi, mladih in starih. Poleg tega, da so jo prenašali ustmeno, so v roke javnosti izročili več kot 700 milijonov izvodov tiskovine, v kateri se jo objavlja in pojasnjuje. Da bi o njej obveščali druge, so tudi razdelili več tisoč avdio- in videokaset. Kaj je to?

TO JE dobra novica o Božjem kraljestvu. Resnično, še nikoli v človeški zgodovini se ta »dobra novica o kraljestvu« ni oznanjala v tolikšnem obsegu kakor danes. (Matevž 24:14, NW)

Vsi, ki opravljajo to svetovno oznanjevalsko in poučevalno delo, so prostovoljci. Iz svetnega vidika se morda zdi, da za to nalogo niso primerno usposobljeni. Čému gre torej pripisati njihov pogum in uspeh? Največji dejavnik je moč kraljestvene dobre novice, saj je to novica o blagoslovih, ki bodo prišli nad človeštvo. To so blagoslovi, po katerih vsi hrepenimo: po sreči, da bi bili rešeni gospodarskih stisk, dobri vladi, miru in varnosti ter še nečem, o čemer si večina ne upa niti razmišljati – po večnem življenju! To je zares dobra novica za ljudi, ki iščejo smisel življenja. Da, vseh teh blagoslovov in še drugega ste lahko deležni, če se z naklonjenostjo odzovete na oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu.

Kaj je Kraljestvo?

Kaj pa je Kraljestvo, ki se ga razglaša kot dobro novico? Je Kraljestvo, o katerem so se milijoni učili moliti s temi znanimi besedami: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matevž 6:9, 10)

To je Kraljestvo, o katerem je pred več kot 25 stoletji govoril hebrejski prerok Daniel, ko je napisal: »Ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Daniel 2:44)

Dobra novica torej govori o Božjem kraljestvu oziroma vladi, ki bo odstranila vso hudobijo in nato v miru vladala nad vso zemljo. Uresničila bo Stvarnikov prvotni namen s človeštvom in zemljo. (1. Mojzesova 1:28)

»Približalo se je nebeško kraljestvo«

Kraljestveno dobro novico je pred skoraj 2000 leti prvič javno objavljal posvečen mož, čigar videz in vedenje sta vzbujala veliko pozornost. Mož je bil Janez Krščevalec, sin judovskega duhovnika Zaharija in njegove žene Elizabete. Janez je nosil oblačilo iz kamelje dlake, okoli ledij pa je bil opasan z usnjenim pasom, tako kot prerok Elija, ki ga je predpodabljal. Toda pozornost mnogih je pritegnilo njegovo sporočilo. »Izpokorite se!« je razglašal, »kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Matevž 3:1–6)

Janezovi poslušalci so bili Judje, ki so se izpovedovali za častilce pravega Boga, Jehova. Kot narod so pred približno 1500 leti po Mojzesu dobili Postavino zavezo. V Jeruzalemu je še vedno stal veličasten tempelj, kjer so po Postavi darovali žrtve. Judje so bili prepričani, da je njihovo čaščenje v Božjih očeh pravo.

Nekateri pa so potem, ko so poslušali Janeza, začeli spoznavati, da njihova vera ni takšna, za kakršno jo imajo. Judovske verske nauke sta prepojili grška kultura in filozofija. Postavo, ki so jo prejeli od Boga po Mojzesu, so sedaj razvodenili, celo razveljavili človeški nauki in izročila. (Matevž 15:6) Večina ljudi, ki so jih zavedli njihovi trdosrčni in neusmiljeni verski voditelji, ni več sprejemljivo častila Boga. (Jakob 1:27) Morali so se pokesati zaradi svojih grehov proti Bogu in Postavini zavezi.

Takrat so mnogi Judje pričakovali nastop obljubljenega Mesija oziroma Kristusa in nekateri so se glede Janeza spraševali, »če ni nemara on Kristus«. Toda Janez je to zanikal in jih namesto tega usmeril k nekomu drugemu, o komer je rekel: »Nisem [mu] vreden odvezati jermena na obuvalu njegovem.« (Lukež 3:15, 16) Ko je predstavil Jezusa svojim učencem, je vzkliknil: »Glej, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!« (Janez 1:29)

To je bila res dobra novica, kajti Janez je v resnici vse ljudi opozarjal na pot življenja in sreče – Jezusa, »ki odjemlje greh sveta«. Vsi ljudje smo kot potomci Adama in Eve rojeni pod trinoštvom greha in smrti. V Listu Rimljanom 5:19 je pojasnjeno: »Kakor so po neposlušnosti enega človeka [Adama] grešni postali mnogi, tako bodo tudi po poslušnosti enega [Jezusa] pravični postali mnogi.« Jezus bo tako kot žrtveno jagnje ‚odvzel greh‘ in povzročil preobrat žalostnega stanja človeških zadev. »Plačilo za greh je smrt,« pojasnjuje Biblija, »a milostni dar Božji je večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rimljanom 6:23)

Jezus, popoln človek – pravzaprav največji človek, kar jih je kdaj živelo, se je lotil oznanjevanja dobre novice. Biblijsko poročilo v Markovem evangeliju 1:14, 15 nam pove: »Ko so pa Janeza izročili Herodu, pride Jezus v Galilejo, oznanjujoč evangelij Božji in govoreč: Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Izpokorite se in verujte v evangelij!«

Tisti, ki so se odzvali na Jezusovo sporočilo in verovali v dobro novico, so bili zelo blagoslovljeni. V Janezovem evangeliju 1:12 piše: »Katerikoli so [Jezusa] sprejeli, jim je dal oblast, da postanejo otroci Božji, njim, ki verujejo v ime njegovo.« Kot Božji otroci oziroma sinovi so imeli možnost prejeti nagrado večnega življenja. (1. Janezov 2:25)

Ljudje v prvem stoletju pa niso bili edini, ki jim je bila dana prednost, da dobijo kraljestvene blagoslove. Kot smo omenili že prej, se danes dobro novico o Božjem kraljestvu oznanja in uči po vsej naseljeni zemlji. Kraljestveni blagoslovi so torej še vedno na razpolago. Kaj morate narediti, da bi jih dobili? To bo pojasnil naslednji članek.