Kakšni se boste postavili pred sodni stol

»Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli ž njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave.« (MATEVŽ 25:31)

1.–3. Kakšen razlog za optimizem lahko imamo glede pravice?

‚KRIV ALI NEDOLŽEN?‘ Mnogi so v dvomih, kadar poslušajo poročila o kakšnem sodnem primeru. Sodniki in porotniki morda skušajo biti pošteni, toda ali navadno res zmaga pravica? Ali še niste slišali o krivici oziroma nepravici pri sodnih procesih? Takšna krivica pa ni nič novega, kar se dobro vidi iz prispodobe v Lukeževem evangeliju 18:1-8.

² Naj ste imeli s človeško pravico takšne ali drugačne izkušnje, poglejte, kaj je Jezus v prispodobi sklenil: »Ali ne bo [. . .] Bog izvršil pravice izvoljencem svojim, ki vpijejo k njemu dan in noč [. . .]? Pravim vam, da jim stori pravico v kratkem. Toda, kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na zemlji?«

³ Tako je, Jehova bo poskrbel, da bodo njegovi služabniki končno le dosegli pravico. Toda tudi Jezus ima pri tem določeno vlogo, še zlasti zdaj, saj živimo v »zadnjih dneh« te hudobne ureditve. Še malo in Jehova bo po tem svojem mogočnem Sinu z zemlje zbrisal vse hudo. (2. Timoteju 3:1; 2. Tesaloničanom 1:7, 8; Razodetje 19:11-16) Uvid v to, kakšno vlogo bo imel Jezus, lahko dobimo iz ene od njegovih zadnjih prispodob, ki ji navadno pravimo prilika o ovcah in kozlih.

 4. Kaj smo doslej razumeli glede časovnega okvirja prilike o ovcah in kozlih, toda zakaj bomo zdaj tej priliki posvetili pozornost? (Pregovori 4:18)

⁴ Dolgo smo razumeli, da ta prilika opisuje to, kako Jezus leta 1914 zasede mesto Kralja in nato sodi – ljudem, ki so se izkazali za ovcam podobne, dosoja večno življenje, tistim, ki so se izkazali za kozle, pa trajno smrt. Ponovno preučevanje te prispodobe pa kaže na to, da je treba popraviti razumevanje glede njenega časovnega okvirja in tega, kaj prispodablja. To prečiščenje pa še povečuje pomembnost našega oznanjevanja ter težo tega, kako se ljudje odzovejo. Zato preiščimo, kaj govori Biblija o Jehovu in Jezusu, in sicer o njunima vlogama tako kralja kakor sodnika. Tako bomo videli, na čem temelji poglobljeno razumevanje te prilike.

Jehova, Vrhovni sodnik

5., 6. Zakaj je primerno na Jehova gledati kot na Kralja in Sodnika?

⁵ Jehova vlada vesolju, oblast ima čez vse. Je ‚Kralj vekov‘, saj nima ne začetka ne konca. (1. Timoteju 1:17; Psalm 90:2, 4; Razodetje 15:3, EI-74) Ima oblast postavljati zakone in jih tudi uveljavljati. Njegova oblast pa zajema tudi vlogo sodnika. V Izaiju 33:22 namreč piše: »Zakaj GOSPOD je naš sodnik, GOSPOD postavodajec naš, GOSPOD kralj naš, on nas bo rešil.«

⁶ Božji služabniki Jehova že dolgo poznajo po tem, da je Sodnik pravd in sodnih sporov. Tako je »vse zemlje Sodnik«, potem ko je pretehtal dokaze o hudem v Sodomi in Gomori, hkrati obsodil prebivalce, da si zaslužijo uničenje, ter to pravično obsodbo tudi izvršil. (1. Mojzesova 18:20-33; Job 34:10-12) Kako bi nas moralo pomiriti, ko vemo, da je Jehova pravičen Sodnik, ki vedno izvrši svoje obsodbe!

 7. Kako je Jehova ukrepal kot Sodnik pri Izraelcih?

⁷ Jehova je v starem Izraelu včasih sodil sam neposredno. Ali bi ne bili pomirjeni, ko bi bili takrat tam in bi vedeli, da o zadevah odloča popolni Sodnik? (3. Mojzesova 24:10-16; 4. Mojzesova 15:32-36; 27:1-11) Bog je poskrbel tudi za »sodne odločbe« (NW), ki so bila koristna sodna merila. (3. Mojzesova 25:18, 19; Nehemija 9:13; Psalm 19:9, 10; 119:7, 75, 164; 147:19, 20) Ker pa je Jehova »vse zemlje Sodnik«, gre pri tem za nas vse. (Hebrejcem 12:23)

 8. Kakšno ustrezno videnje je imel Daniel?

⁸ O tem nam priča tudi »očividec«. Prerok Daniel je dobil videnje, v katerem je videl strašne zveri, ki so predstavljale vlade oziroma imperije. (Daniel 7:1-8, 17) Poleg tega pa je tudi povedal: »Postavljeni [so bili] prestoli in Staroletni se je usedel. Njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg.« (Daniel 7:9, EI) Upoštevajte, da je Daniel videl prestole ‚in staroletnega Jehova, da se je usedel‘. Pomislite: Ali je bil Daniel tu priča postavitvi Boga za Kralja?

 9. Kateri je eden od pomenov zveze ‚sesti‘ na prestol? Povejte nekaj zgledov.

⁹ Ko beremo, da se je kdo »usedel« na prestol, res morda najprej pomislimo na to, da je zakraljeval, saj Biblija mestoma uporabi takšen jezik. V njej na primer piše: »Ko je [Zimri] zakraljeval, komaj je bil zasedel prestol njegov . . .« (1. kraljev 16:11; 2. kraljev 10:30; 15:12; Jeremija 33:17) Ena od mesijanskih prerokb pa se glasi: »Sedel [bo] in gospodoval na prestolu svojem.« ‚Sesti na prestol‘ torej lahko pomeni zakraljevati. (Zaharija 6:12, 13) Jehova je sicer opisan kot Kralj, ki sedi na prestolu. (1. kraljev 22:19; Izaija 6:1; Razodetje 4:1-3) Je »Kralj vekov«. Kljub temu pa se, ko se njegova suverenost pokaže še v neki novi obliki, zanj lahko reče, da je postal kralj, torej je tako, kot bi znova sedel na svoj prestol. (1. letopisov 16:1, 31; Izaija 52:7; Razodetje 11:15-17; 15:3; 19:1, 2, 6)

10. Katera je bila poglavitna funkcija izraelskih kraljev? Ponazorite.

¹⁰ Bistveno pa je nekaj: poglavitna naloga staroveških kraljev je bila ta, da so poslušali pravde in izrekali sodbe. (Pregovori 29:14) Spomnimo se samo Salomona, kako modro je razsodil, ko sta se dve ženski prepirali za isto dete. (1. kraljev 3:16-28; 2. letopisov 9:8) Tako je bila ena Salomonovih vladnih zgradb tudi ‚dvorana za prestol, kjer je sodil‘; rekli so ji še »sodna dvorana«. (1. kraljev 7:7) Jeruzalem sam pa je opisan kot kraj, kjer »so postavljeni prestoli za sodbo«. (Psalm 122:5) Torej, ‚sedeti na prestolu‘ lahko očitno pomeni tudi izvajati sodno oblast. (2. Mojzesova 18:13; Pregovori 20:8)

11., 12. a) Kaj pomeni to, da se Jehova usede, kot to piše v 7. poglavju Daniela? b) Kako tudi drugi odlomki potrjujejo, da Jehova sede zato, da bi sodil?

¹¹ Povrnimo se zdaj spet k prizoru, v katerem Daniel vidi ‚Staroletnega usesti se‘. Daniel v 7. poglavju, 10. vrstici, nadaljuje: »Sodba je sedla, in knjige so se odprle.« Staroletni se je usedel, da bi izrekel sodbo o svetovnem gospostvu ter razsodil, da je oblasti vreden Sin človekov. (Daniel 7:13, 14) Nato beremo, da je »prišel Staroletni in je bila sodba dana svetim«, tistim, ki so po razsodbi primerni, da vladajo s Sinom človekovim. (Daniel 7:22, EI) Nazadnje je »sodba sedla« in obsodila zadnjo svetovno silo. (Daniel 7:26)a

¹² To, da je Daniel videl Boga ‚sesti na prestol‘, je torej pomenilo, da je ta prišel izreč sodbo. Že David je pel: »Ti [Jehova] si vodil sodbo mojo in pravdo mojo, sedel si na prestolu kot pravičen sodnik.« (Psalm 9:4, 7) Joel pa je napisal: »Naj se vzdignejo narodi in pridejo v dolino Josafat, kajti tam bom sedel [jaz Jehova] in sodil vse narode.« (Joel 3:12; primerjaj Izaija 16:5.) Tudi Jezus in Pavel sta bila v sodnem postopku, le da so pri njima bili ljudje tisti, ki so poslušali pravdo in izrekli sodbo.b (Janez 19:12-16; Dejanja 23:3; 25:6)

Jezusov položaj

13., 14. a) Kakšno zagotovilo je imelo Božje ljudstvo za to, da bo Jezus zakraljeval? b) Kdaj je Jezus sedel na svoj prestol in v katerem pogledu je vladal že od leta 33 n. š. dalje?

¹³ Jehova je hkrati Kralj in Sodnik. Kaj pa Jezus? Angel, ki je oznanil njegovo rojstvo, je rekel: »Gospod [Jehova, NW] Bog mu bo dal prestol Davida, očeta njegovega, [. . .] in kraljestvu njegovemu ne bo konca.« (Lukež 1:32, 33) Jezus naj bi torej bil stalni davidski kraljevski dedič. (2. Samuelova 7:12-16) Vladal pa naj bi iz nebes, saj je David rekel: »Rekel je GOSPOD [Jehova, NW] mojemu Gospodu [Jezusu]: ‚Sédi meni na desni, dokler ne denem sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje.‘ Žezlo moči tvoje pošlje GOSPOD [Jehova, NW] s Siona: ,Gospoduj sredi sovražnikov svojih!‘« (Psalm 110:1-4)

¹⁴ Kdaj pa naj bi se to zgodilo? Jezus kot človek ni kraljeval. (Janez 18:33-37) Leta 33 n. š. pa je umrl, bil obujen in se dvignil v nebo. In o tem v Listu Hebrejcem 10:12 takole piše: »On [. . .] je potem, ko je daroval eno samo [trajnoveljavno, NW] žrtev za grehe, sedel [. . .] na desnico Božjo.« Kakšno oblast pa je Jezus imel? »[Bog] ga [je] posadil na svojo desnico v nebesih, nad vsakršno vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo [. . .], njega pa postavil čez vse kot glavo Cerkvi [občini, NW].« (Efežanom 1:20-22, EI) Kristjanom je torej Jezus takrat že vladal s kraljevsko oblastjo, zato je Pavel lahko napisal, da »nas je [Jehova] rešil iz teme oblasti in prestavil v kraljestvo Sina ljubezni svoje«. (Kološanom 1:13; 3:1)

15., 16. a) Zakaj pravimo, da Jezus leta 33 n. š. ni postal kralj Božjega kraljestva? b) Kdaj je Jezus zavladal v Božjem kraljestvu?

¹⁵ Vendar pa Jezus takrat ni bil Kralj in Sodnik narodom. Posajen je bil na mesto takoj za Bogom in čakal na čas, da nastopi kot Kralj Božjega kraljestva. Pavel je o njem napisal: »Kateremu izmed angelov [. . .] je kdaj rekel: ‚Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih za podnožje nogam tvojim‘?« (Hebrejcem 1:13)

¹⁶ Jehovove priče so natisnili že mnogo dokazov, ki potrjujejo, da se je Jezusova čakalna doba iztekla leta 1914 in je zavladal Božjemu kraljestvu v nevidnih nebesih. V Razodetju 11:15, 18 piše: »Kraljestvo sveta je postalo kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega, in kraljeval bo na vekov veke.« »In narodi so se razsrdili, in prišla je jeza tvoja.« Narodi so se med prvo svetovno vojno res razsrdili drug na drugega. (Lukež 21:24) Vojne, potresi, kuge, pomanjkanje hrane in podobno, kar gledamo že vse od leta 1914, torej potrjujejo, da Jezus zdaj vlada v Božjem kraljestvu in da je blizu popolni konec tega sveta. (Matevž 24:3-14)

17. Do katerih ključnih misli smo se doslej dokopali?

¹⁷ Naj na kratko ponovimo: za Boga se lahko reče, da kot Kralj sedi na prestolu, gledano drugače, pa sede na prestol, kadar sodi. Jezus se je leta 33 n. š. usedel na Božjo desnico, zdaj pa je Kralj Kraljestva. Toda ali je Jezus, zdaj ko je Kralj, hkrati tudi Sodnik? In zakaj bi nas to moralo zanimati, še zlasti v tem času?

18. Kakšen dokaz imamo, da naj bi Jezus bil tudi Sodnik?

¹⁸ Jehova, ki ima pravico postavljati sodnike, je Jezusa izbral tudi za sodnika po svojih merilih. To je razodel Jezus sam, ko je govoril o ljudeh, ki so duhovno oživeli: »Oče tudi ne sodi nikogar, temuč vso sodbo je izročil Sinu.« (Janez 5:22) Toda Jezusova vloga sodnika zajema več od tovrstnega sojenja, saj je sodnik živih in mrtvih. (Dejanja 10:42; 2. Timoteju 4:1) Pavel pa je nekoč objavil: »[Bog] je določil dan, ob katerem bo sodil vesoljni svet v pravičnosti po možu [Jezusu], ki ga je za to odločil, podavši vero vsem s tem, da ga je obudil.« (Dejanja 17:31; Psalm 72:2-7)

19. Zakaj je prav govoriti o Jezusu kot o Sodniku, ki sedi na prestolu?

¹⁹ Ali lahko torej upravičeno sklenemo, da Jezus sedi na veličastnem prestolu v posebni vlogi, v vlogi Sodnika? Seveda. Jezus je namreč apostolom rekel tole: »Ko bo Sin človekov ob prenovljenju sveta sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov.« (Matevž 19:28, EI) Jezus je zdaj sicer Kralj Kraljestva, toda v prihodnosti bo njegovo delo, o katerem piše v Matevževem evangeliju 19:28, zajemalo tudi to, da bo v mileniju sedel na prestolu in sodil. Takrat bo sodil vse ljudi, pravične in nepravične. (Dejanja 24:15) Koristno bo, če si bomo to zapomnili, medtem ko bomo svojo pozornost usmerili na eno od Jezusovih prilik, ki se nanaša na naš čas in naše življenje.

O čem ta prilika pripoveduje

20., 21. Kaj, kar se nanaša na naš čas, so Jezusa vprašali njegovi apostoli in kakšna vprašanja nastanejo v zvezi s tem?

²⁰ Jezusa so malo pred njegovo smrtjo apostoli vprašali: »Kdaj bode to? In kaj bo znamenje prihodu [navzočnosti, NW] tvojemu in koncu sveta [sklenitvi stvarnosti, NW]?« (Matevž 24:3) Jezus je napovedal, da bo na zemlji prišlo do značilnih dogajanj, predno ‚bo prišel konec‘. Malo pred tem koncem bodo narodi »videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko«. (Matevž 24:14, 29, 30)

²¹ Kaj pa bo z ljudmi iz teh narodov, ko bo Sin prišel v svoji slavi? Ugotovimo to iz prilike o ovcah in kozlih, ki se začne takole: »Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli ž njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi.« (Matevž 25:31, 32)

22., 23. Kaj vse kaže, da se prilika o ovcah in kozlih ni začela izpolnjevati leta 1914?

²² Ali ta prilika velja za čas, ko je Jezus leta 1914 zakraljeval, kot smo namreč to dolgo razumeli? No, Matevžev evangelij 25:34 Jezusa res imenuje Kralj, zato je logično, da naj bi se prilika izpolnila nekoč po tistem, ko Jezus leta 1914 zakraljuje. Koga pa je Jezus nedolgo zatem sodil? Ni sodil ‚vseh narodov‘, temveč se je osredinil na tiste, ki so trdili, da so del ‚Božje hiše‘. (1. Petrov 4:17) V skladu s tistim, kar piše v Malahiju 3:1-3, je kot Jehovov poslanec pregledal maziljene kristjane, ki so še bili na zemlji, da bi jih sodil. To je bil tudi čas, ko je obsodil tako imenovano krščanstvo, ki je po krivem trdilo, da je ,Božja hiša‘.c (Razodetje 17:1, 2; 18:4-8) Nič pa ne kaže, da bi Jezus takrat ali kdaj pozneje že sédel, da bi dokončno dosodil ljudi vseh narodov za ovce ali kozle.

²³ Če raziščemo, kaj Jezus v tej priliki dela, ugotovimo, da opravlja končno sojenje vseh narodov. Iz prispodobe ni razvidno, da bi to sojenje trajalo kakšno daljše obdobje, več let, kot da bi vsak, ki je umrl v zadnjih desetletjih, že bil obsojen na večno smrt ali pa na večno življenje. Videti je namreč, da je večina, ki je v teh zadnjih desetletjih umrla, šla v občečloveški grob. (Razodetje 6:8; 20:13) Prilika tako opisuje čas, ko bo Jezus sodil ljudi iz ‚vseh narodov‘, ki bodo takrat živeli in videli izvršitev njegovih razsodb.

24. Kdaj se bo izpolnila prilika o ovcah in kozlih?

²⁴ Drugače povedano, prilika usmerja pozornost na prihodnost, ko bo Sin človekov prišel v svoji slavi. Usedel se bo in sodil tedaj živeče ljudi. Kako jih bo sodil, bo odvisno od tega, za kakšne se bodo do takrat skazali. Takrat bo »razloček med pravičnim in brezbožnim« jasno viden. (Malahija 3:18) Sam izrek in izvršitev sodbe bosta trajala omejen čas. Jezusove pravične odločitve bodo temeljile na tem, kar bo pri posamezniku do takrat postalo očitno. (Glej tudi 2. Korinčanom 5:10.)

25. Kaj pravzaprav opiše Matevžev evangelij 25:31, ko govori o Sinu človekovem, ki sede na svoj prestol slave?

²⁵ Potemtakem se to, kar je omenjeno v Matevževem evangeliju 25:31, torej ko Jezus ‚sede na prestol svoje slave‘, da bi sodil, nanaša na neki prihodnji čas, ko bo ta mogočni Kralj sedel in izrekel ter izvršil obsodbo nad narodi. Tako je, sodni prizor iz Matevževega evangelija 25:31-33, 46, v katerem nastopa Jezus, je primerljiv s prizorom iz 7. poglavja Daniela, kjer se vladajoči Kralj, Staroletni, usede in opravlja svojo vlogo Sodnika.

26. Katera nova razlaga prilike pride na plano?

²⁶ Takšno razumevanje prilike o ovcah in kozlih nakazuje, da je sojenje ovcam in kozlom še pred nami. Do tega bo prišlo po tistem, ko bo izbruhnila ‚stiska‘, omenjena v Matevževem evangeliju 24:29, 30, ter bo Sin človekov ‚prišel v svoji slavi‘. (Primerjaj Marko 13:24-26.) In takrat, ko bo celotna hudobna ureditev pri koncu, bo Jezus sodil in izvrševal obsodbo. (Janez 5:30; 2. Tesaloničanom 1:7-10)

27. Kaj bi nas moralo zanimati glede Jezusove zadnje prilike?

²⁷ S tem tako bolje dojamemo časovni okvir Jezusove prispodobe, ki odkriva, kdaj bodo ovce in kozli sojeni. Toda kako se to tiče nas, ki vneto oznanjujemo kraljestveno dobro novico? (Matevž 24:14) Ali je zaradi tega naše delo manj pomembno ali pa je zaradi tega še odgovornejše? Kako se to tiče nas, si oglejmo v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

◻ Kako Jehova opravlja hkrati vlogo Kralja in Sodnika?

◻ Na katera dva načina lahko razumemo to, da kdo ‚sede na prestol‘?

◻ Kaj smo prej govorili o časovnem okvirju Matevževega evangelija 25:31, toda kakšno podlago imamo za popravljeno gledišče?

◻ Kdaj Sin človekov sede na svoj prestol, kot je razvidno iz Matevževega evangelija 25:31?