Jezusovo življenje in služba

Odgovor tožnikom

SOBOTA JE. Jezus je ozdravil moža, ki je bil 38 let bolan. Judovski verski voditelji pa so ga obtožili, da je prekršil sabat ali soboto. Jezus odgovori: »Moj oče neprenehoma dela in tudi jaz delam.«

Jezusovo dejanje ne spada, kot trdijo farizeji, med dela, ki jih zakon o soboti prepoveduje. Bog ga je zadolžil za oznanjevanje in ozdravljanje in ker Jezus posnema Božji zgled, dela to vsak dan. Toda njegov odgovor je še bolj razjezil Jude in poskušajo ga usmrtiti. Zakaj?

Zato ker so razen tega, da so trdili, da je Jezus prekršil soboto, menili, da je bogokletno, ker trdi da je Božji sin. Vendar jim je Jezus še naprej govoril o svojem odnosu z Bogom. »Oče ima namreč Sina rad in mu pokaže vse, kar snuje sam,« je dejal.

»Kakor namreč Oče obuja mrtve,« je nadaljeval Jezus, »tako tudi Sin daje življenje komur hoče.« Sin že zares obuja duhovno mrtve. »Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ... je (že) prestopil iz smrti v življenje.« Da, reče še: »Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina in kateri ga bodo slišali, bodo živeli.«

Čeprav se sicer nikjer ne poroča, da je Jezus do tistega časa že koga dobesedno obudil iz mrtvih, je vseeno svojim tožnikom dejal, da bodo mrtvi dobesedno vstajali. »Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo slišali njegov glas vsi, ki so v grobeh.«

Jezus do tedaj še ni nikoli tako izčrpno in točno opisal svoje pomembne vloge v Božjem namenu. Toda Jezusovi tožniki o njem vedo več kot pa samo to, kar jim je sam povedal. »Vi ste napotili poslance k Janezu,« jih je spomnil Jezus, »in pričeval je za resnico.«

Že dve leti pred tem je Janez Krstnik judovskim verskim voditeljem govoril o njem, ki naj bi prišel za njim. Jezus jih je še enkrat spomnil, da so nekoč imeli lepo mnenje o Janezu, ki je sedaj v zaporu, in jim rekel: »Hoteli (ste se) nekaj časa veseliti ob njegovi luči«. Na te stvari jih je spomnil zato, ker jim je želel pomagati, da želel jih je rešiti. Vendar on ni bil odvisen od Janezovega pričevanja.

»Prav ta dela, ki jih opravljam (vključno čudež, ki ga je pravkar storil) pričajo o meni, da me je poslal Oče.« Razen tega jim je Jezus še rekel: »Tudi Oče, ki me je poslal, je pričal o meni.« Bog je pričal zanj, na primer ob Jezusovem krstu, ker je rekel: »To je moj ljubljeni sin.«

Jezusovi tožniki res niso imeli izgovora, da bi ga zavrgli. Zakaj ravno Sveti spisi, za katere so trdili, da jih preiskujejo, so pričali zanj! »Če bi namreč verjeli Mojzesu, bi verjeli tudi meni,« je sklepal Jezus, »ker je on pisal o meni. Če pa ne verjamete njegovim pismom, kako boste verjeli mojim besedam?« Janez 5:15—47, JP; 1:19—27; Matej 3:17, JP.

◆ Zakaj Jezus s svojim delom ni prekršil zakona o soboti?

◆ Kako je Jezus opisal svojo pomembno vlogo v Božjem namenu?

◆ Na čigavo pričevanje je Jezus opozoril, ko je želel dokazati, da je Božji Sin?