»Kruh življenja« je na razpolago vsem

»Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes; če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga jaz dam, je moje meso, ki ga dam za življenje sveta.« (JANEZ 6:51, NS)

 1. S kakšno tragično situacijo se danes sooča človeštvo?

ČLOVEŠTVO se že dolgo prehranjuje s kruhom, najbolj razširjenim jedilom po vsej zemlji. Zato se ga upravičeno ima za najpotrebnejše v življenju. Vendar so ljudje danes v tragičnem obsegu lačni kruha. Lakota in glad sta sedaj prizadela že četrtino prebivalcev zemlje. Pred kratkim je v The Globe and Mail iz Toronta v Kanadi pisalo, da »lakota, podobno kot vojna, ne pozna nobenih meja«. Časopis piše o posebnih operacijah Organizacije Združenih narodov v Afriki in opozarja, da se Afrika nahaja na robu »ene največjih človeških tragedij, enega največjih človeških izzivov s katerim smo kdajkoli bili soočeni«.

2., 3. a) Del katerega »znamenja« je pomanjkanje hrane? b) Kako bodo rešeni problemi s hrano? c) Kaj je poleg tega še potrebno in kakšno radostno zagotovilo daje Izaija 25:8?

² Jezus je prerokoval, da bo pomanjkanje hrane del znamenja njegove navzočnosti v kraljevski moči. (Matej 24:3, 7, 32, 33; 25:31, 32; Luka 21:11) Kako radostni smo lahko, ker je Kraljestvo v njegovih rokah! Kmalu bo ta slavni Kralj porazil vse sovražnike človeštva in odstranil politično in gospodarsko krivičnost, ki je prinesla takšno nečloveško trpljenje. Takrat se bodo vsi ljudje veselili ob sprejemanju vsakodnevnega kruha. (Matej 6:10, 11; 24:21, 22; Danijel 2:44; Pregovori 29:2)

³ Pod pravično vladavino bo dobra zemlja zmožna roditi »obilje« hrane, dovolj, da preživi mnogo več ljudi, kot jih danes šteje svetovno prebivalstvo. (Psalm 72:12—14, 16, 18) Jehova bo napravil »gostijo« z dobrimi stvarmi za svoje ljudstvo. (Izaija 25:6) Potrebno pa je še nekaj drugega. Ali bodo ljudje še vedno obolevali in umirali, medtem ko bodo tekla leta? Na srečo v Izaiji 25:8 piše za Jehovo: »Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod Jehova obriše solze z obličij vseh«. Kako se bo to zgodilo?

Jehovina ljubeča skrb

 4. Za kaj je ljubeče poskrbel Jehova v Egiptu?

⁴ Ko je Jožef skrbel za zaloge hrane v Egiptu, je bilo žita v izobilju. Tako je bilo zato, ker se je Jožef, potem ko ga je za to postavil faraon, modro pripravil na napovedanih sedem let lakote in Jehova je ljubeče dodal svoj blagoslov. (1. Mojzesova 41:49) Bilo je dovolj za vse in še za rezervo. Ko so se mu v Egiptu pridružili Jožefov oče Jakob, Jožefovi bratje in njihove družine, so imeli velike koristi od tega božanskega predvidevanja. Nedvomno so se ti Izraelci dobro navadili na kvašen pšenični kruh, saj ta očitno izvira iz Egipta.

 5. a) Kako je Jehova poskrbel za najnujnejše v puščavi? b) Kdo je bil skupaj z Izraelci deležen tega blagoslova in zakaj?

⁵ Kasneje je Jehova ponovno poskrbel za svoj narod. To je bilo takrat, ko so trije milijoni Izraelcev odšli iz Egipta in potovali po Sinajski puščavi. Kako je ta velika množica našla najnujnejše v tej suhi neprijazni puščavi? Čeprav se je Jehova jezil nad njimi, ker jim je primanjkovalo vere, je »odprl nebeška vrata in dežil je nanje mano za jed in jim dajal žito nebeško«. (Psalm 78:22—24; 105:40; 2. Mojzesova 16:4, 5, 31, 35) Ne pozabi, da niso le Izraelci jedli mane. »Ogromno mešanega ljudstva«, neizraelskega ljudstva, je verovalo v Jehovo in pridružili so se Izraelcem ob odhodu iz Egipta. Tudi njih je Jehova oskrbel z mano. (2. Mojzesova 12:38)

 6. a) Kakšno večjo potrebo ima človek in zakaj? b) Kaj so poudarjale izraelske žrtve in kaj so ponazarjale?

⁶ Vendar je človeštvo vedno potrebovalo več od dobesednega »kruha iz nebes«. Celo tisti, ki so jedli mano, katero jim je Jehova čudežno priskrbel, so se postarali in umrli, ker je zaradi človekovega podedovanega grešnega stanja smrt neizogibna, vseeno kako bi se prehranjevali. (Rimljanom 5:12) Izraelske žrtve so bile sredstvo, ki je ohranjalo dober odnos z Bogom, vendar so te žrtve tudi poudarjale grešnost naroda. »Nikoli niso mogle odvzeti grehov.« Poleg tega so te žrtve predstavljale enkratno Jezusovo »žrtev«, ki je za »stalno« odstranila greh. S svojega vzvišenega položaja v nebesih lahko Jezus sedaj upravlja z vrednostjo te žrtve. (Hebrejcem 10:1—4, 11—13)

»Pravi kruh iz nebes«

 7. a) V kakšni sovisnosti ali kontekstu moramo gledati Jezusove besede iz 6. poglavja Janeza? b) Zakaj je Jezus oštel množico?

⁷ Obrnimo sedaj pozornost na Janeza, 6. poglavje. Jezusove pripombe tukaj niso nadaljevanje vsebine 5. poglavja. Sovisnost stavkov ali kontekst je drugačen, ker je minilo še eno leto. Bilo je leto 32 n. št. Kraj dogajanja ni bil med hinavskimi Židi v Jeruzalemu, temveč med navadnimi ljudmi v Galileji. Jezus je pravkar čudežno nahranil 5 000 moških — s petimi hlebi ječmenovega kruha in dvema ribama. Naslednji dan je množica ponovno sledila Jezusu; pričakovali so, da se bodo ponovno lahko zastonj najedli. Zato jim je Jezus rekel: »Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje.« (JP) Jezusa je poslal njegov Oče, da bi priskrbel takšno hrano vsem, ki vanj verujejo. To naj bi bil »živi kruh iz nebes« z veliko trajnejšimi učinki od dobesedne mane, ki so jo jedli stari Izraelci. (Janez 6:26—32)

 8. Kako lahko nekdo doseže večno življenje?

⁸ Jezus nadaljuje s pojasnjevanjem koristi, ki se jih lahko izvleče iz te »hrane«: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen ... Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdo vidi sina in verjame vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.« (Janez 6:35—40, JP)

9., 10. a) Kako se »kruh življenja« razlikuje od mane? b) Za koga je Jezus žrtvoval svoje telo glede na Janeza 6:42—51? c) Kako le ti ‚jedo njegovo meso‘?

⁹ Takratni materialistični Židje so iz teh besed naredili sporno vprašanje. Na Jezusa so gledali kot na sina Jožefa in Marije. Jezus jih je opozoril: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan.« Nato je ponovil: »Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli mano v puščavi in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki ga uživa ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je ta kruh, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (Janez 6:42—51, JP)

¹⁰ Jezus je tako dal svoje meso za »življenje sveta«, za celotno odkupljeno človeštvo. In »vsakdo« izmed ljudi, ki simbolično jé ta kruh, tako da pokaže vero v odkupno moč Jezusove žrtve, lahko stopi na pot v večno življenje. Tukaj »ogromno mešano ljudstvo«, ki je skupaj z Izraelci jedlo mano v puščavi, predstavlja veliko množico Jezusovih »drugih ovc«, katere sedaj skupaj z ostankom maziljencev »Božjega Izraela« v prenesenem smislu »jedo« Kristusovo meso, tako da verujejo v njegovo žrtev. (Rimljanom 10:9, 10; Galačanom 6:16)

11. Katere nadaljnje besede so odbile Žide in zakaj?

¹¹ Tam, v Galileji, je mnoge Jezusove poslušalce njegov govor zelo vznemiril. Ko je govoril o svojem mesu, je šel še korak dlje in jim rekel: »Resnično resnično vam povem: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača.« (Janez 6:53—55, JP) Zares odbijajoče! Židom ni odbijajoča le zamisel o ljudožerstvu, ampak jim je Bog v 3. Mojzesovi 17:14 odločno prepovedal uživanje »krvi kateregakoli mesa«.

12. a) Kaj je Jezus s tem poudaril? b) Kateri biblijski stavki pokažejo, da to ni omejeno le na Jezusove sodediče?

¹² Seveda pa jim je Jezus le poudaril, da mora vsakdo, ki želi dobiti večno življenje, doseči to na osnovi vere v Jezusovo poznejšo žrtev, ko je daroval svoje popolno človeško telo ter prelil svojo kri. (Hebrejcem 10:5, 10; 1. Petrov 1:18, 19; 2:24) Ta priprava ni omejena le na Jezusove sodediče. Vključevati mora tudi »veliko množico«, ki bo preživela »veliko stisko«, ker so ti »oprali svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi.« Njihova vera v Jezusovo žrtev, kar pokažejo tudi z opravljanjem »svete službe« Bogu, jih bo obvarovala v času največje stiske na zemlji. Podobno je bila Rahaba označena za pravično in je preživela, ko je Jozua predal Jeriho v uničenje. (Razodetje 7:9, 10, 14, 15; Jozua 6:16, 17; Jakob 2:25)

»Življenje v sebi«

13. a) Kaj lahko opazimo, če primerjamo Janeza 5:26 in Janeza 6:53? b) Kakšna splošna grška slovnična zgradba nam pomaga razumeti stavek iz Janeza 6:53? c) Kaj torej pomeni imeti »življenje v sebi« in na koga se nanašajo te besede?

¹³ V Janezu 6:53, 54 je Jezus izenačil »večno življenje« z »življenjem v sebi«. Izgleda, da ima v tej sovisnosti izraz »življenje v sebi« drugačen pomen od tistega, kar je Jezus rekel v Janezu 5:26. Izrazi z enako slovnično zgradbo kot »imam življenje v sebi« se pojavljajo povsod v Grških spisih. Na primer: »Imejte sol v sebi« (Marko 9:50) in »sami na sebi prejemali plačilo« (Rimljanom 1:27).a V teh primerih izraz ne označuje moč podeljene soli ali plačila na drugih. Namesto tega se pokazuje notranjo polnost ali celovitost. Tako bi v sovisnosti z Janezom 6:53 imeti »življenje v sebi« pomenilo, končno vstopiti v samo polnost življenja. »Mala čreda« naslednikov Kraljestva doživlja to ob svojem vstajenju v nebesa, »druge ovce« pa bodo to izkusile na koncu tisočletja, ko bodo preizkušene in proglašene za pravične, da bi večno živele na rajski zemlji. (1. Janezov 3:2; Razodetje 20:4, 5)

14. Komu bo še koristil »kruh iz nebes« in kako?

¹⁴ »Kruh iz nebes« pravtako koristi tudi drugim. Jezus je rekel o nekom, ki ‚je njegovo meso in pije njegovo kri‘, pa umre: »Obudim ga poslednji dan.« Razume se, da bodo umrli maziljeni kristjani vstali ob znaku »zadnje trobente«, to pa se dogaja med »prisotnostjo« Jezusa Kristusa v kraljevski slavi. (1. Korinčanom 15:52; 2. Timoteju 4:1, 8) Kako pa je z možnimi »drugimi ovcami«, ki umrejo? Zanimive so Martine besede ob Lazarjevi smrti, ker so takratni bogaboječi Židje upali samo na zemeljsko vstajenje. Martina vera je bila izražena v naslednjih besedah: »Vem, da vstane (Lazar) ob vstajenju poslednji dan«. (Janez 11:24). Mi, ki danes živimo v času Kristusove prisotnosti, lahko torej upamo, da bodo zvesti posamezniki iz »velike množice«, ki so umrli, dobili zgodnje vstajenje tukaj na zemlji, tako, da bodo ponovno deležni »kruha iz nebes« z upanjem na večno življenje. Kako sijajno upanje je to upanje, ki je zagotovljeno s tem, da je Jezus sam vstal iz mrtvih! (1. Korinčanom 15:3—8)

»V povezavi s Kristusom«

15. Na koga se nanašajo Jezusove besede »povezani s Kristusom« in zakaj tako odgovarjaš?

¹⁵ Jezus nadaljuje: »Kdor je moje meso in pije mojo kri ostane povezan z menoj in jaz povezan z njim.« (Janez 6:56, NS) Tako je v primeru »vsakogar«, ki na ta način veruje v Jezusovo žrtev z upanjem, ‚da ima večno življenje v sebi‘. Vsi, ki pokazujejo takšno vero, so lahko »povezani« z Jezusom. Seveda pripadniki »velike množice z zemeljskim upanjem niso »povezani« ali zedinjeni s Kristusom v tem smislu, kot so to njegovi sodediči, člani njegove neveste, ki prejmejo nebeško vstajenje, podobno njegovemu. (Rimljanom 8:1, 10; 1. Korinčanom 1:2; 2. Korinčanom 5:17; 11:2; Galačanom 3:28, 29; Efežanom 1:1, 4, 11; Filipljanom 3:8—11) Pa vendar so lahko in pravzaprav morajo biti vsi, ki imajo zemeljsko upanje, v popolnem soglasju z Očetom in Sinom in morajo delati »popolno Božjo voljo« kakor mala čreda. (Rimljanom 12:2; primerjaj Janez 17:21.)

16. a) Na katere pomembne načine so vsi, ki verujejo v Kristusovo žrtev, »povezani« z Jezusom? b) V čem se odražajo njihovi enotni nameni in napori?

¹⁶ Žrtvena vrednost Kristusovega mesa in krvi je na razpolago vsem, ki danes verujejo, in vsem, ki se je okoristijo. Torej so lahko na pomembne načine v »povezavi« z Jezusom. Vsi bodo postali del vesoljne družine Boga Jehove. V teh kritičnih »zadnjih dneh« so po vsem svetu enotni v veri, namenih in dejavnosti. Njihova vera v Jezusa jim omogoča, »da delajo večja dela« v razmerju s tistimi, ki jih je Jezus opravljal na zemlji. Potrebno je upoštevati, da milijoni članov »velike množice« sedaj predstavljajo 99,7 odstotkov tistih, ki v tem času opravljajo Jehovino delo. (Janez 14:12; Rimljanom 10:18) Ta enotni namen in trud se odražata v velikem splošnem pričevanju in dobrovoljnem podpiranju gradbenih programov skupnosti. (Psalm 110:3) Videli bomo, koliko ljudi bo še pričelo verovati in prihajati v to dragoceno enotnost. Največje poročilo navaja 3 024 131 aktivnih Prič.

17. Katere stvari bi morali ceniti vsi, ki so prisotni na Spominskem slavju?

¹⁷ Upamo, da bodo mnoge zainteresirane osebe povečale število prisotnih na Spominskem slavju letos, v letu 1986. Milijoni »drugih ovc« bodo prisotni skupaj z upadajočim številom pripadnikov »male črede« — vsi pa globoko cenijo Jehovine ljubeče priprave po Kristusu in se zavedajo kako važna sta meso in kri Kristusa. Vendar pa mora vsakdo jasno razločiti, kje stoji. Jemanje ali uživanje simbolov na Spominskem slavju ne podeljuje večnega življenja. To so simboli Jezusove žrtve, ki so se prvič uporabili v zvezi z »novo zavezo«. Samo maziljenci so sprejeti v novo zavezo in samo oni lahko upravičeno zaužijejo simbole. Nekdo se bodisi nahaja v tej novi zavezi ali pa ne. (1. Korinčanom 11:20, 23—26) Tisti, ki niso bili sprejeti skupaj z Jezusom v zavezo za Kraljestvo, ne užijejo simbolov na Spominskem slavju, vseeno pa še naprej lahko priznavajo, kako pomembno je za njih žrtvovano Jezusovo meso in kri. (Luka 22:14—20, 28—30) Ta žrtev je sredstvo, s pomočjo katerega lahko dosežejo večno življenje.

18. Kakšna sreča je rezultat jasnega razumevanja pomena Jezusove žrtve?

¹⁸ Zato lahko pristopimo k tej priložnosti Spominskega slavja z jasnim razumevanjem vsega, kar Jezusova žrtev pomeni za človeštvo. Pripadniki »male črede« bi naj visoko cenili svoj poziv, rastoča množica »drugih ovc« pa naj se veseli možnosti, da ima popolno zemeljsko »življenje v sebi«, obenem pa sedaj visoko vrednotijo svojo povezanost z Očetom, Sinom in zmanjšanim številom maziljencev, ki so še na zemlji. Kako srečni smo vsi, ker je »kruh življenja« na voljo vsem!

[Podčrtna opomba]

Vprašanja za ponavljanje:

◻ O katerih dveh vrstah mane je govoril Jezus leta 32. n. št. in komu sta bili namenjeni?

◻ Koga je Jezus povabil, da se ‚najedo njegovega mesa in napijejo njegove krvi‘, in kako so to storili?

◻ Kaj pomeni imeti »življenje v sebi« in kako ter kdaj se to doseže?

◻ Kakšne sreče se lahko sedaj vsi veselimo glede »kruha življenja«?