Gradimo vero na resnici
”Brez vere pa ne moremo biti Bogu všeč. Kdor hoče priti k Bogu, mora namreč verovati, da jè in da poplača tiste, ki ga iščejo.“ — HEBREJCEM 11:6
1., 2. Kako je bila preizkušena Adamova vera in kako se je obnesla?
VERA zahteva več od tega, da verjamemo v obstoj Boga. Prvi človek Adam, ni dvomil, da Bog Jehova obstaja. Bog je z njim govoril, najverjetneje po svojem Sinu, Besedi. (Janez 1:1-3; Kološanom 1:15-17) Kljub temu je Adam izgubil upanje na večno življenje, ker ni ubogal in veroval v Jehova.
2 Ko se je Eva uprla Jehovu, je bilo videti, da je Adamova prihodnja sreča na kocki. Že samo misel, da bi izgubil ženo, je preiskusila vero prvega človeka! Bi lahko Bog rešil ta problem tako, da bi bil Adam še naprej srečen in bi mu šlo dobro? S tem, ko se je Adam pridružil Evi v uporu, je očitno pokazal, da ni mislil tako. Namesto da bi iskreno poiskal Božje vodstvo, se je reševanja težave lotil po svoje. Ker ni veroval v Jehova, je sebi in vsem svojim potomcem nakopal smrt. (Rimljanom 5:12)
Kaj je vera?
3. Kako se biblijska definicija vere razlikuje od slovarske?
3 Neki slovar opredeljuje vero kot ”trdno zaupanje v nekaj, kar se ne da dokazati“. Biblija še zdaleč ne podpira te zamisli, saj poudarja prav nasprotno. Vera temelji na dejstvih, na resničnosti, na resnici. Pismo pravi: ”Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo. (Hebrejcem 11:1, AC) Veren človek je prepričan, da je vse kar je obljubil Bog tako gotovo, kot bi se že spolnilo. V nevidno stvarnost je tako globoko prepričan, da je že ta vera sama po sebi dokaz zanjo.
4. Kako neki priročnik podpre biblijsko opredelitev vere?
4 V prevodu New World Translation je vzorčna oblika hebrejskega glagola ’amán‘ včasih prevedena z ”verovati“. Po Theological Wordbook of the Old Testament (Teološki slovar Stare zaveze) ”je osnovni pomen te oblike misel o gotovosti . . . v nasprotju z modernimi koncepti vere kot nečesa možnega, pričakovanega, vendar nezanesljivega“. Isto delo še dodaja: ”Izpeljanka ’āmēn‘, ’resnično‘, je v Novi zavezi zapisano kot amēn in v angleščini tudi pomeni ’amen‘. Jezus je to besedo pogosto uporabljal (Mat. 5:18, 26, itd.), da bi poudaril gotovost nečesa.“ Beseda, ki jo prevajamo z ”vera“, v Krščanskih grških spisih pomeni tudi zaupanje v nekaj, kar je trdno oprto na dejstvu ali resnici.
5. Kako so v starih poslovnih dokumentih uporabljali grško besedo za ”trdno pričakovanje“, uporabljeno v Hebrejcih 11:1 in kaj to pomeni za kristjane?
5 Grško besedo (hypóstasis), prevedeno s ”trdno pričakovanje“ (AC) v Hebrejcih 11:1 so navadno uporabljali v antičnih pogodbah na papirusu, za izražanje zamisli o nečem, kar zagotavlja bodočo posest. Učenjaka Moulton in Milligan predlagata takle prevod: ”Vera je dokazni dokument stvari, ki jih pričakujemo.“ (Vocabulary of the Greek Testament) Jasno je, da lahko človek, ki ima v rokah dokazni dokument za posest, ’trdno pričakuje‘, da se bo nekega dne njegovo upanje spolnilo in bo postal dejanski posestnik.
6. Kaj označuje grška beseda, ki jo v Hebrejcih 11:1 prrevajamo kot ’očiten dokaz‘?
6 Grška beseda, ki je v pismu Hebrejcem 11:1 prevedena z ”uverjenje“ (AC) (’očiten dokaz‘, NW) (élegkhos), posreduje misel o predložitvi dokazov, da bi dokazali nekaj, zlasti nekaj česar trenutno dejansko stanje ne potrjuje. Pozitiven ali trden dokaz razjasni, kar je bilo prej nejasno in tako ovrže trenutni videz stvari. Tako v Hebrejskih kot v Grških spisih vera nikakor ni prikazana kot ”trdno zaupanje v nekaj, kar se ne da dokazati“. Nasprotno, vera temelji na resnici.
Osnovana na osnovnih resnicah
7. Kako sta Pavel in David opisala tiste, ki zanikajo obstoj Boga?
7 Apostol Pavel je zapisal osnovno resnico, da je ”od stvarjenja sveta naprej . . . mogoče to, kar je v njem [Stvarniku] nevidno, z razumom spoznati iz ustvarjalnih bitij: njegovo večno mogočnost in božanskost. Zato so ti ljudje [nasprotniki resnice] neopravičljivi“. (Rimljanom 1:20) Da, ”nebesa razglašajo Božje veličastvo“ in ”zemlja je polna tvojih [njegovih] ustvarjalnih bitij“. (Psalm 19:2; 19:1, NW; 104:24, KJ) Kaj pa če človek ni pripravljen pregledati dokazov? Psalmist David je rekel: ”V svoji ošabnosti ga krivičnik ne išče, ’ni Boga‘, v tem so vse njegove misli.“ (Psalm 10:4, KJ; 14:1) Vera torej delno temelji na osnovni resnici, da Boga obstoja.
8. Kakšno zagotovili imajo tisti, ki verujejo in kaj vidijo?
8 Jehova pa ne le obstaja, temveč je tudi vreden zaupanja, na njegove obljube se lahko zanesemo. Takole je rekel: ”Resnično, kakor sem se namenil, tako se zgodi; kakor sem sklenil, tako se izvrši.“ (Izaija 14:24; 46:9, 10) To niso prazne besede, saj je jasno dokazano, da se je izpolnilo že na stotine prerokb, zapisanih v Božji besedi. S tem razsvetljenjem lahko verni razložijo nadaljnje spolnjevanje mnogih drugih biblijskih prerokb. (Efežanom 1:18) Vidijo, na primer, ’znamenje‘ Jezusove prisotnosti, ki vključuje pospešeno oznanjevanje vspostavljenega Kraljestva in napovedano širjenje pravega bogočastja. (Matej 24:3-14; Izaija 2:2-4; 60:8, 22) Vedo, da bodo narodi kmalu vzkliknili ”Mir in varnost“ in da bo Bog le malo zatem ’pokončal tiste, ki uničujejo zemljo‘. (1. Tesaloničanom 5:3; Razodetje 11:18) Kakšen blagoslov je imeti vero osnovano na preroških resnicah!
Sad svetega duha
9. Kakšen odnos je med vero in svetim duhom?
9 Resnico na kateri temelji vera, najdemo v Bibliji, izdelku Božjega svetega duha. (2. Samuelova 23:2; Zaharija 7:12; Marko 12:36) Povsem logično je torej, da ni mogoče verovati brez delovanja svetega duha. Zato je Pavel lahko zapisal: ”Sad duha pa je: . . . zvestoba [vera, NW]“. (Galačanom 5:22) Toda mnogi zavračajo božansko resnico, ko svoja življenja oskrunjajo z mesenimi željami in pogledi, ki žalijo Božjega duha. Tako ’nimajo vsi vere‘, saj nimajo osnove, na kateri bi jo razvijali. (2. Tesaloničanom 3:2; Galačanom 5:16-21; Efežanom 4:30)
10. Kako so se nekateri zgodnji Jehovovi služabniki izkazali v veri?
10 Kljub temu so nekateri izmed Adamovih potomcev verovali. Pismo Hebrejcem v 11. poglavju omenja Abela, Hénoha, Noeta, Abrahama, Saro, Izaka, Jakoba, Jožefa, Mojzesa, Rahabo, Gideona, Baraka, Samsona, Jefteja, Davida in Samuela, skupaj z mnogimi neimenovanimi Jehovovimi služabniki, ki so ’prejeli zaradi vere priznanje‘. Poglejmo kaj vse so naredili ”po veri“. Abel je zaradi vere ”daroval Bogu . . . daritev“, Noe pa ”napravil barko“ (AC). Ker je Abraham veroval, ”je ubogal klic, naj odide v deželo, ki naj bi jo dobil v delež“. In po veri je Mojzes ”zapustil Egipt“. (Hebrejcem 11:4, 7, 8, 27, 29, 39)
11. Kaj nam o tistih, ki ubogajo Boga, odkrijejo Apostolska dela 5:32?
11 Očitno so vsi ti Jehovovi služabniki naredili več od tega, da so priznavali obstoj Boga. Vanj so verovali tako, da so mu zaupali kot Nekomu, ki ”poplača tiste, ki ga iščejo“. (Hebrejcem 11:6) Naredili so, kar jim je ukazal Božji duh, ukrepali so po točnem spoznanju takrat dosegljive resnice, čeprav je bila omejena. Kako drugače od Adama! Ni veroval na osnovi resnice in ni delal skladno z navodili svetega duha! Bog daje svoj duh samo onim, ki ga ubogajo. (Apostolska dela 5:32)
12. (a) V kaj je veroval Abel in kako je to pokazal? (b) Česa predkrščanske Jehovove priče kljub veri niso dosegle?
12 Za razliko od svojega očeta Adama je Bogu predan Abel imel vero. Vedel je za prvo izgovorjeno prerokbo; očitno so mu o njej povedali starši: ”Sovraštvo bom naredil [Bog Jehova] med teboj in ženo in med tvojim zarodom; ta ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti.“ (1. Mojzesova 3:15) Bog je tu obljubil, da bo uničil hudobijo in obnovil pravičnost. Abel ni vedel, kako se bo spolnila ta obljuba, toda imel je dovolj močno vero, da Bog nagradi tiste, ki Ga iščejo in mu je zato daroval žrtev. Verjetno je o prerokbi precej razmišljal in veroval, da bo za izpolnitev obljube in dosego človeške popolnosti potrebno preliti kri. Zato je bila Abelova živalska žrtev primerna. Kljub njihovi veri Abel in ostale predkrščanske Jehovove priče ’niso dosegle izpolnitve obljube‘. (Hebrejcem 11:39)
Spolnitev vere
13. (a) Kaj sta o spolnitvi obljube izvedela Abraham in David? (b) Zakaj lahko rečemo, da je ’resnica prišla po Jezusu Kristusu‘?
13 Skozi stoletja je Bog postopoma odkrival vse več resnice o tem, kako se bo spolnila obljuba o ’ženinem semenu‘ (AC). Abrahamu je rekel: ”Blagoslovljeni bodo v tvojem zarodu vsi narodi na zemlji.“ (1. Mojzesova 22:18) Pozneje je povedal kralju Davidu, da se bo obljubljeno Seme pojavilo v njegovem kraljevskem rodu. Leta 29 n.š. se je to Seme razodevalo kot Jezus Kristus. (Psalm 89:4, 5; 89:3, 4 v NW; Matej 1:1; 3:16, 17) V nasprotju z nevernim Adamom je bil ”poslednji Adam“, Jezus Kristus v razodevanju vere zgleden. (1. Korinčanom 15:45) S svojim življenjem je predano služil Jehovu in izpolnil mnoge prerokbe o Mesiju. Jezus je tako razjasnil resnico o obljubljenem Semenu in udejanil stvari, ki jih je predstavljala Mojzesova postava. (Kološanom 2:16, 17) Zato lahko rečemo, da je ”resnica . . . prišla po Jezusu Kristusu“. (Janez 1:17)
14. Kako je Pavel pokazal Galačanom, da je vera dobila nove razsežnosti?
14 S tem ko je resnica prišla po Jezusu Kristusu, se je povečel temelj na katerem je osnovana vera v ”obljubo“. Vera je takorekoč trdnejša, dobila je nove razsežnosti. Glede tega je Pavel pisal maziljenim sokristjanom: ”Tako pa je Sveto pismo vse zaklenilo pod greh, da bi tisti, ki verujejo, dobili obljubo iz vere v Jezusa Kristusa. Toda preden je nastopila vera, nas je postava držala zaprte pod ključem, v pričakovanju vere, ki naj bi bila razodeta. To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgajala za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere. Ko pa je nastopila vera, nismo več pod vzgojiteljico. Vi vsi ste namreč po veri v Kristusa Jezusa božji sinovi.“ (Galačanom 3:22-26)
15. Edino le kako je možno dopolniti vero?
15 Izraelci so verovali v Božje ravnanje z njimi po zavezi Zakona. Toda sedaj je bilo potrebno, da se ta vera poveča. Kako? Tako, da verujemo v z duhom maziljnenega Jezusa, saj je bil namen Postave, da vodi do Kristusa. Le tako se lahko predkrščanska vera spopolni. Kako bistveno je torej bilo za zgodnje kristjane, da so ’uprli oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere‘! (Hebrejcem 12:2) Pravzaprav morajo tako ravnati vsi kristjani.
16. Kako se je okrepilo delovanje svetega duha in zakaj?
16 Je bilo zaradi povečanega spoznanja božanske resnice in vzrokov spopolnitve vere potrebno, da se okrepi tudi delovanje svetega duha? Da. Ob binkoštih leta 33 n.š. je bil sveti duh, pomočnik, ki ga je obljubil Jezus, izlit na njegove učence. (Janez 14:26; Apostolska dela 2:1-4) Sveti duh je z njimi sodeloval na popolnoma nov način, postali so Kristusovi maziljeni bratje. Njihova vera, sad svetega duha, se je okrepila. To jih je opremilo za ogromno nalogo pridobivanja učencev, ki jih je čakala. (Matej 28:19, 20)
17. (a) Kako je od leta 1914 naprej prišla resnica in se spopolnila vera? (b) Kateri dokaz za delovanje svetega duha od 1919. leta naprej imamo?
17 Vera je prišla, ko se je Jezus pred več kot 1 900 leti predstavil za imenovanega Kralja. Toda, ker sedaj že vlada kot nebeški kralj, se je temelj naše vere — razodete resnice — izredno povečal in tako spopolnil našo vero. Podobno se je povečalo tudi delovanje svetega duha. To se je jasno dokazalo v letu 1919, ko je sveti duh oživil Božje predane služabnike iz skoraj popolne nedelavnosti. (Ezekijel 37:1-14; Razodetje 11:7-12) Takrat je bil položen temelj duhovnega raja, ki je v naslednjih desetletjih leto za letom postajal vse bolj očiten in slaven. Ali ni to največji dokaz delovanja Božjega svetega duha?
Zakaj preiskati našo vero
18. Kako so se glede vere med seboj razlikovali izraelski ogleduhi?
18 Nedolgo zatem ko so bili Izraelci rešeni iz egiptovskega suženjstva, so poslali 12 mož, da bi preiskali kanaansko deželo. Desetim je manjkalo vere, dvomili so v Jehovovo sposobnost, da ispolni svojo obljubo in dá Izraelcem to deželo. Motivirale so jih fizične stvari, kar so videli z očmi. Le dva izmed 12 mož, Jozue in Kaleb, sta pokazala, da hodita v veri in ne v gledanju. (Primerjaj 2. Korinčanom 5:7.) Ker sta verovala, sta od tistih mož edina preživela v Obljubljeno deželo. (4. Mojzesova 13:1-33; 14:35-38)
19. Kako je temelj na katerem se gradi vera danes globlji kot kdajkoli prej, in kaj bi vseeno morali narediti?
19 Danes stojimo na pragu Božjega pravičnega novega sveta. Pri tem ali bomo vstopili vanj, je vera bistvenega pomena. Na srečo temelj resnice, ki je osnova te vere, ni bil še nikoli tako globok. Imamo celotno Božjo besedo, zgled Jezusa Kristusa in njegovih maziljenih sledilcev, podporo milijonov duhovnih bratov in sester ter oporo Božjega svetega duha brez primere. Vseeno bomo naredili dobro, če bomo preiskali svojo vero in jo okrepili, dokler jo še lahko.
20. Katerih vprašanj se lahko s pridom poslužimo pri samopreizkavi?
20 ’Oh, saj verjamem, da je to resnica,‘ boš morda rekel. Toda kako močna je tvoja vera? Vprašaj se: ’Je Jehovovo nebeško Kraljestvo zame tako resnično kot človeške vladavine? Prepoznavam in povsem podpiram Jehovovo vidno organizacijo in njeno vodilno telo? Ali z očmi vere vidim, kako se narodi zbirajo k zaključku k Harmagedonu? Lahko svojo vero ugodno primerjam z vero ’velikega oblaka prič‘, omenjenega v 11. poglavju Pisma Hebrejcem? (Hebrejcem 12:1; Razodetje 16:14-16)
21. Kako vera motivira tiste, ki jo imajo in kako so blagoslovljeni? (Vključi misli iz okvirčka na 13. strani.)
21 Če posedujemo vero osnovano na resnici, nas bo navedla k delu. Hvalne daritve bodo ugajale Bogu, tako kot mu je ugajala Abelova žrtev. (Hebrejcem 13:15, 16) Sledimo pravičnosti kot oznajevalci Kraljestva tako kot Noe, glasnik pravičnosti, ki je ubogal Boga. (Hebrejcem 11:7; 2. Petrovo 2:5) Tisti, katerih vera je osnovana na resnici kot Abrahamova, ubogajo Jehova kljub neprijetnostim in celo pod najtežjimi preizkušnjami. Kot je ljubeči nebeški Oče bogato blagoslovil in skrbel za svoje starodavne zveste služabnike, tako tudi danes bo tiste, ki verujejo vanj. (Matej 6:25-34; 1. Timoteju 6:6-10)
22. Kako si lahko okrepimo vero?
22 Kaj lahko narediš če si Jehovov služabnik, pa odkriješ, da je tvoja vera v nekaterih pogledih šibka? Okrepi si vero z marljivim proučevanjem Božje besede in govori o vodah resnice, ki napolnjujejo tvoje srce. (Pregovori 18:4) Če ne boš redno krepil svoje vere, lahko oslabi, postane nedelavna in celo mrtva. (1. Timoteju 1:19; Jakob 2:20, 26) Odloči se, da se s tvojo vero kaj takega ne bo nikoli zgodilo. V molitvi prosi za Jehovovo podporo: ”Pomagaj mi v neveri!“ (Marko 9:24)
Kako boš odgovoril?
◻ Kaj je vera?
◻ Zakaj vera ne more obstajati neodvisno od resnice in svetega duha?
◻ Kako je Jezus Kristus postal spopolnitelj naše vere?
◻ Zakaj bi morali preiskati, kako močna je naša vera?
[Okvir na strani 13]
TISTI, KI VERUJEJO . . .
◻ Govorijo o Jehovu. (2. Korinčanom 4:13)
◻ Postopajo podobno kot Jezus. (Janez 14:12)
◻ So vir spodbud drugim. (Rimljanom 1:8, 11, 12)
◻ Premagujejo svet. (1. Janezovo 5:5)
◻ Nimajo razloga, da bi se bali. (Izaija 28:16)
◻ Pričakujejo večno življenje. (Janez 3:16)