Jezusovo življenje in služba

Ovčje staje in pastir

OB PRAZNIKU posvečenja ali Hanuka, ko so slavili ponovno posvetitev templja Jehovi, je Jezus bil v Jeruzalemu. Kakšni dve stoletji pred tem, 168. leta pred našim štetjem, je Antioh IV. Epifan zavzel Jeruzalem in oskrunil tempelj in njegov oltar. Toda tri leta pozneje je bil Jeruzalem ponovno osvojen in tempelj znova posvečen. Od takrat dalje so vsako leto pripravili slavje v spomin na ponovno posvetitev.

Ta praznik tempeljske posvetitve se je odvijal 25. kisleva, judovskega meseca, ki po sodobnem koledarju ustreza drugi polovici novembra in prvi polovici decembra. Tako je ostalo le še nekaj več kot sto dni do pomembne pashe 33. leta našega štetja. Apostol Janez je ta čas imenoval »zimski čas«, ker je vreme bilo precej hladno.

Jezus je sedaj uporabil prispodobo, v kateri omenja tri ovčje staje in sebe v vlogi Dobrega pastirja. Prva ovčja staja, o kateri govori, je povezana z zavezo Mojzesove postave oziroma zakona. Postava je kakor zid ločevala Jude pred sprijenimi običaji ljudi, ki niso bili v tej posebni zavezi z Bogom. Jezus je pojasnil: »Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak prileze drugod, je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata je pastir ovc.«

Prihajali so drugi ljudje in trdili, da so Mesija ali Kristus, vendar ni nihče bil pravi pastir, o katerem Jezus v nadaljevanju pravi: »Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas. Svoje kliče po imenu in jih vodi ven. ... Za tujcem pa ne bodo šle, marveč bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujih ljudi.«

»Vratar« prve ovčje staje je bil Janez Krstnik. Janez je kot vratar ‚odprl‘ Jezusu, ker ga je poistovetil s tistimi simboličnimi ovcami, ki jih bo vodil na pašo. Te ovce, ki jih Jezus kliče po imenu in jih vodi ven, so nazadnje spuščene v drugo ovčjo stajo: »Resnično resnično vam povem: jaz sem vrata k ovcam,« se pravi vrata nove ovčje staje. Ko je Jezus s svojimi učenci sklenil novo zavezo in po binkoštih nanje izlil svetega duha iz nebes, so bili spuščeni v to novo ovčjo stajo.

Med nadaljnjim pojasnjevanjem svoje vloge Jezus pove: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil, hodil bo noter in ven in bo našel pašo ... Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. ... Jaz sem dobri pastir in poznam svoje [ovce] in moje [ovce] poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce.«

Pred kratkim je Jezus potolažil svoje učence: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo.« Ta mala čreda, ki bo nazadnje štela 144 000 članov, prihaja v to novo, drugo ovčjo stajo. Toda Jezus pravi tudi tole: »Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas, in bo ena čreda, en pastir.«

Ker »druge ovce« niso iz »tega hleva«, mora obstajati še ena staja, tretja po vrsti. Prejšnja dva hleva ali ovčji staji služita različnemu namenu. »Mala čreda« v eni staji bo s Kristusom vladala v nebesih, »druge ovce« v drugi staji pa bodo živele v raju na zemlji. Toda te ovce niso ljubosumne druge na drugo, čeprav so v različnih stajah, prav tako ne mislijo, da so med seboj ločene, kajti kakor je dejal Jezus, »bo ena čreda« pod ‚enim pastirjem‘.

Dobri pastir Jezus Kristus prostovoljno daje svoje življenje za obe ovčji staji. »Dam ga sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem dobil od svojega Očeta.« Ko je izgovoril te besede, nastane razdor med Judi.

Mnogi so dejali: »Hudi duh ga je obsedel in blede se mu. Kaj ga poslušate?« Drugi pa so odgovorili: »Obsedenec vendar ne govori tako.« Očitno se spomnijo dogodka izpred nekaj mesecev, ko je ozdravil slepca in pristavijo: »Mar more hudi duh odpreti oči slepim?« Jan. 10:1–22, EI; 9:1–7; Luk. 12:32; Raz. 14:1, 3; 21:3, 4; Ps. 37:29.

◆ Kaj je praznik tempeljskega posvečenja in kdaj so ga slavili?

◆ Kaj je bila prva ovčja staja in kdo je vratar?

◆ Kako je vratar odprl Pastirju in kam so nato ovce spuščene?

◆ Kdo se nahaja v dveh stajah Dobrega pastirja in koliko čred nastane iz njih?