Ubogajmo Jehovove pastirje

1., 2. Zakaj je primerjava Jehova s pastirjem zelo zgovorna?

JEHOVA sebe primerja s pastirjem. (Ezek. 34:11–14) To je zelo zgovorna primerjava, saj nam pomaga razumeti, kakšen je Jehova. Pastir, ki je ljubeč, se čuti zelo odgovornega za preživetje in blaginjo črede ovc, za katere skrbi. Vodi jih na pašnike in k vodnim virom (Ps. 23:1, 2); čuva jih noč in dan (Luk. 2:8); varuje jih pred plenilci (1. Sam. 17:34, 35); nosi mladičke (Iza. 40:11); poišče tiste, ki zaidejo, in dobro poskrbi za ranjene (Ezek. 34:16).

² Jehovovo staroveško ljudstvo je živelo v družbi, v kateri sta bili glavni gospodarski dejavnosti pašništvo in kmetijstvo, zato mu ni bilo težko razumeti, zakaj je Bog Jehova sebe primerjal z ljubečim pastirjem. Božji služabniki so vedeli, da ovce za to, da bi bile zdrave in da bi preživele, potrebujejo skrb in pozornost. V duhovnem pogledu enako velja za ljudi. (Mar. 6:34) Ljudje brez dobre duhovne oskrbe in dobrega vodstva trpijo. So ranljivi in v moralnem pogledu izgubljeni – podobno kakor so razkropljene »ovce brez pastirja«. (1. kra. 22:17) Jehova pa ljubeče skrbi za potrebe svojega ljudstva.

 3. Kaj bomo obravnavali v tem članku?

³ Primerjava Jehova s pastirjem je razumljiva tudi nam danes. Jehova še vedno skrbi za svoje ovcam podobne služabnike. Poglejmo, kako danes vodi svoje ovce in skrbi za njihove potrebe. Pregledali bomo tudi, kako bi se ovce morale odzvati na njegovo ljubeče zanimanje.

 4. Kakšno vlogo ima Jezus pri skrbi za Jehovove ovce?

⁴ Jehova je za glavo krščanske občine postavil Jezusa. (Efež. 1:22, 23) Jezus, »dobri pastir«, ima enake cilje in lastnosti kot njegov Oče, pa tudi zanimajo ga iste stvari kot Očeta. Jezus je celo dal »svojo dušo za ovce«. (Jan. 10:11, 15) Kristusova odkupna žrtev je res izjemen blagoslov za vse ljudi! (Mat. 20:28) Jehova namreč želi, »da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj [v Jezusa], ampak bi imel večno življenje«. (Jan. 3:16)

5., 6. a) Komu je Jezus zaupal skrb za svoje ovce in kaj morajo ovce delati, da bi jim ta skrb koristila? b) Kaj bi moral biti najpomembnejši razlog, da želimo ubogati občinske starešine?

⁵ Kako se ovce odzivajo na glas Dobrega pastirja, Jezusa Kristusa? Jezus je rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas. Jaz jih poznam in one gredo za menoj.« (Jan. 10:27) Poslušati glas Dobrega pastirja pomeni v vsem upoštevati njegovo vodstvo. K temu spada sodelovanje z duhovnimi podpastirji, ki jih on postavlja. Jezus je nakazal, da bodo njegovi apostoli in učenci nadaljevali delo, ki ga je on začel. Učili naj bi Jezusove »ovčice« in jih hranili. (Mat. 28:20; beri Janez 21:15–17.) Ko se je dobra novica širila in je število učencev raslo, je Jezus poskrbel, da so v občinah začeli pastirjevati duhovno zreli kristjani. (Efež. 4:11, 12)

⁶ Apostol Pavel je, ko je pisal nadzornikom v efeški občini v prvem stoletju, poudaril, da jih je sveti duh postavil za nadzornike, »da bi pasli Božjo občino«. (Apd. 20:28) Enako velja za krščanske nadzornike danes, saj so tudi ti postavljeni na podlagi svetopisemskih pogojev, napisanih po svetem duhu. Torej s tem, da ubogamo krščanske nadzornike, pokažemo, da spoštujemo Jehova in Jezusa, dva največja Pastirja. (Luk. 10:16) To bi gotovo moral biti najpomembnejši razlog, da se želimo starešinam podrejati. So pa še drugi razlogi, da je takšno podrejanje modro.

 7. Kako starešine tebi pomagajo ostati v dobrem odnosu z Jehovom?

⁷ Starešine sovernike usmerjajo tako, da jih spodbujajo in jim svetujejo na temelju Svetega pisma oziroma svetopisemskih načel. S tem ne želijo bratom in sestram narekovati, kako naj živijo. (2. Kor. 1:24) S svetopisemskimi smernicami zgolj želijo pomagati sokristjanom, da bi se modro odločali, ter prispevati k redu in miru v občini. (1. Kor. 14:33, 40) Starešine »bedijo nad [. . .] dušami« v tem pomenu, da želijo vsakemu članu občine pomagati, da bi ostal v dobrem odnosu z Jehovom. Zato hitro priskočijo na pomoč, kadar vidijo, da je brat ali sestra v nevarnosti, da »zaide na stranpot« oziroma da je nanjo že zašel. (Gal. 6:1, 2; Juda 22) Ali niso to dobri razlogi, da ubogamo tiste, ki med nami vodijo? (Beri Hebrejcem 13:17.)

 8. Kako starešine branijo Božjo čredo?

⁸ Apostol Pavel, ki je bil tudi sam duhovni pastir, je kristjanom v Kolosah napisal: »Pazite, da vas ne bo kdo uplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu, po prvinah sveta, in ne po Kristusu.« (Kol. 2:8) To svarilo nas spomni na še en dober razlog za to, da upoštevamo svetopisemske nasvete starešin. Starešine branijo čredo, in sicer tako, da brate in sestre opozarjajo, naj se pazijo vsakogar, ki bi jim skušal spodkopati vero. Apostol Peter je svaril pred »lažnimi preroki« in »lažnimi učitelji«, ki bi »nestanovitne duše« skušali navesti na napačna dejanja. (2. Pet. 2:1, 14) Današnji starešine morajo podobno posvariti sokristjane, kadar je to treba. Kot zreli kristjani imajo življenjske izkušnje. Poleg tega so, preden so bili postavljeni, dokazali, da jasno razumejo Sveto pismo in da so sposobni spodbujati z zdravim poukom. (1. Tim. 3:2; Titu 1:9) Zaradi svoje zrelosti, uravnovešenosti in modrosti, ki so si jo pridobili iz Svetega pisma, lahko čredo spretno vodijo.

 9. Kako Jezus danes vodi in hrani krščansko občino?

⁹ Jehova po svoji organizaciji daje obilje duhovne hrane vsem bratom in sestram po vsem svetu. Veliko svetopisemskih nasvetov najdemo v naših publikacijah. Poleg tega organizacija včasih da navodila neposredno občinskim starešinam, bodisi po pismih ali po potujočih nadzornikih. Vse to pripomore k temu, da imajo ovce jasno vodstvo.

10. Katero dolžnost imajo duhovni pastirji do teh, ki so zašli od črede?

¹⁰ Nadzorniki imajo dolžnost, da varujejo in krepijo duhovno zdravje članov občine, še posebej pa se posvetijo tistim, ki so v duhovnem pogledu padli oziroma se ranili. (Beri Jakob 5:14, 15.) Nekateri od teh posameznikov so morda zašli od črede in nehali sodelovati v krščanskih dejavnostih. Ali ne bi skrben starešina storil vse, kar je v njegovi moči, da bi našel vsako tako izgubljeno ovco in jo rotil, naj se vrne v stajo, v občino? Seveda bi! »Mojemu Očetu, ki je v nebesih, ni po volji, da kdo od teh malih izgubi življenje,« je pojasnil Jezus. (Mat. 18:12–14)

11. Zakaj je nekaterim morda izziv upoštevati vodstvo starešin?

¹¹ Jehova in Jezus sta popolna pastirja. Človeški podpastirji, ki sta jim v skrb zaupala občine, pa niso popolni. Zaradi tega dejstva je nekaterim morda izziv upoštevati vodstvo starešin. Takšni posamezniki morda razmišljajo: »Ravno tako nepopolni so, kot smo mi. Zakaj bi morali poslušati njihove nasvete?« Res je, starešine so nepopolni. Vendar moramo imeti pravilen pogled na njihove pomanjkljivosti in slabosti.

12., 13. a) Kaj lahko rečemo glede slabosti tistih, ki jih je Jehova postavil na odgovorne položaje? b) Zakaj so pomanjkljivosti odgovornih mož zapisane v Bibliji?

¹² Sveto pismo odkrito opisuje slabosti tistih, ki jih je Jehova v preteklosti uporabljal, da so vodili njegovo ljudstvo. Vzemimo za zgled Davida. Bil je maziljen za Izraelovega kralja in voditelja. Kljub temu je podlegel skušnjavi ter zagrešil prešuštvo in umor. (2. Sam. 12:7–9) Pomislimo tudi na apostola Petra. Čeprav mu je bila v krščanski občini prvega stoletja zaupana velika odgovornost, je naredil hude napake. (Mat. 16:18, 19; Jan. 13:38; 18:27; Gal. 2:11–14) Vse od Adama in Eve naprej noben človek razen Jezusa ni bil popoln.

¹³ Zakaj je Jehova po biblijskih piscih dal zapisati poročila o pomanjkljivostih mož, ki jim je zaupal večje odgovornosti? Med drugim zato, da bi pokazal, da lahko tudi po nepopolnih možeh vodi svoje ljudstvo. Pravzaprav je vedno ravnal tako. Zato pomanjkljivosti tistih, ki danes med nami vodijo, ne bi smeli jemati kot opravičilo za to, da godrnjamo nad njimi oziroma se ne zmenimo za oblast, ki jo imajo. Jehova pričakuje, da takšne brate spoštujemo in jih ubogamo. (Beri 2. Mojzesova 16:2, 8.)

14., 15. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jehova komuniciral s svojim ljudstvom v preteklosti?

¹⁴ Nujno je, da ubogamo tiste, ki danes vodijo med nami. Pomislimo, kako je Jehova v preteklosti komuniciral s svojim ljudstvom v težkih časih. Ko so Izraelci šli iz Egipta, jim je Bog svoje odredbe sporočal po Mojzesu in Aronu. Izraelci so morali, da bi preživeli deseto nadlogo, ubogati navodila, ki so določala, da morajo pripraviti poseben obed ter s krvjo zaklanega jagnjeta poškropiti oba podboja in tram nad vrati svojih hiš. Teh navodil niso dobili tako, da bi slišali kak glas iz nebes. Ne, morali so poslušati izraelske starešine, ki pa so določna navodila dobili od Mojzesa. (2. Mojz. 12:1–7, 21–23, 29) Mojzes in starešine so v tem primeru imeli vlogo tistih, ki so Jehovova navodila sporočali ljudstvu. Danes imajo podobno zelo pomembno vlogo krščanski starešine.

¹⁵ Najverjetneje se lahko spomniš še mnogih drugih priložnosti v biblijski zgodovini, ko je Jehova priskrbel življenjsko pomembne napotke po ljudeh ali angelih. V vseh teh primerih se je Bog odločil podeliti drugim oblast, da govorijo v njegovem imenu in njegovemu ljudstvu povedo, kaj je treba v težavnih časih storiti. Kaj meniš, ali ne bi mogel Jehova nekaj podobnega storiti tudi, ko bo prišel harmagedon? Razumljivo je, da mora biti danes vsak starešina, ki mu je podeljena odgovornost, da predstavlja Jehova ali njegovo organizacijo, izjemno previden, da ne bi nikoli zlorabil oblasti, ki mu je bila zaupana.

16. Na katero »besedo« bi morali biti pozorni?

¹⁶ Jehovovo ljudstvo sestavlja »eno čredo pod enim pastirjem«, Jezusom Kristusom. (Jan. 10:16) Jezus je nakazal, da bo s svojimi učenci »vse dni do sklenitve stvarnosti«. (Mat. 28:20) Kot nebeški kralj ima popoln nadzor nad vsemi dogodki, ki bodo pripeljali do izvršitve obsodbe nad Satanovim svetom. Da bi ostali enotni in varni znotraj Božje črede, moramo prisluhniti »[besedi] za seboj«, ki nam govori, po kateri poti naj gremo. Ta »beseda« obsega vse, kar je po Božjem svetem duhu izraženo v Bibliji in kar Jehova in Jezus govorita po teh, ki sta jih postavila za podpastirje. (Beri Izaija 30:21; Razodetje 3:22.)

17., 18. a) Katera nevarnost preti čredi, toda o čem smo lahko prepričani? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

¹⁷ Za Satana je rečeno, da hodi okrog »kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl«. (1. Pet. 5:8) Satan kakor divji in požrešen plenilec zalezuje čredo in čaka na priložnost, da plane na neprevidne ali na tiste, ki zaidejo. Zato je še toliko bolj pomembno, da se tesno držimo drugih v čredi ter Jehova, »pastirja in nadzornika svojih duš«. (1. Pet. 2:25) Glede tistih, ki bodo preživeli veliko stisko, v Razodetju 7:17 beremo: »Jagnje [Jezus] [. . .] jih bo paslo in jih vodilo k izvirkom vodá življenja, Bog pa bo z njihovih oči obrisal vse solze.« Ali sploh obstaja še kakšna boljša obljuba?

¹⁸ Zdaj ko smo pregledali zelo pomembno vlogo krščanskih starešin kot duhovnih podpastirjev, pridemo do vprašanja: Kako lahko ti postavljeni možje poskrbijo, da bodo z Jezusovimi ovcami prav ravnali? Na to vprašanje bo odgovorjeno v naslednjem članku.