»Ura njegova še ni bila prišla«
»Nihče ni položil nanj roke, ker ura njegova še ni bila prišla.« (JANEZ 7:30)
1. Katera dva dejavnika sta vplivala na Jezusovo ravnanje?
»SIN človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in dá življenje svoje v odkupnino za mnoge,« je rekel Jezus Kristus svojim apostolom. (Matevž 20:28) Rimskemu guvernerju Ponciju Pilatu je dejal: »Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico.« (Janez 18:37) Jezus je točno vedel, zakaj bo umrl in kaj mora pred smrtjo še storiti. Vedel je tudi, koliko časa ima za izpolnitev svojega poslanstva. Na zemlji naj bi opravljal službo Mesija samo tri leta in pol. Pričel jo je s krstom v reki Jordan (29. leta n. š.) na začetku napovedanega simboličnega 70. tedna in končal s smrtjo na mučilnem kolu sredi istega tedna (33. leta n. š.). (Daniel 9:24–27; Matevž 3:16, 17; 20:17–19) Na vse Jezusovo ravnanje na zemlji sta torej bistveno vplivala dva dejavnika: namen njegovega prihoda in to, da se je dobro zavedal, kdaj je čas za določeno stvar.
2. Kako slikajo Jezusa Kristusa evangeliji in kako je Jezus pokazal, da se zaveda svojega poslanstva?
2 Evangelijske pripovedi slikajo Jezusa Kristusa kot moža dejanj, ki je prepotoval Palestino podolgem in počez, oznanjal dobro novico o Božjem kraljestvu in storil mnogo mogočnih del. Za Jezusa je bilo na začetku njegove dinamične strežbe rečeno: »Ura njegova še ni bila prišla.« Sam Jezus je dejal: ‚Moj čas se še ni dopolnil.‘ Proti koncu svoje strežbe pa je izrekel besede »prišla je ura«. (Janez 7:8, 30; 12:23) To, da se je Jezus zavedal ure oziroma časa, ki ga ima za dodeljeno delo in žrtveno smrt, je nedvomno vplivalo na vse, kar je rekel in storil. Če to razumemo, lahko dobimo uvid v njegovo osebnost in vzorec njegovega razmišljanja, zaradi česar bomo lahko še dosledneje ‚hodili po njegovih sledovih‘. (1. Petrov 2:21)
Odločen izpolnjevati Božjo voljo
3., 4. a) Kaj se zgodi na svatbi v Kani? b) Zakaj Božji sin nasprotuje Marijinemu predlogu, naj nekaj stori, ker je zmanjkalo vina, in kaj se lahko iz tega naučimo?
3 Piše se leto 29 n. š. Minilo je le nekaj dni, odkar je Jezus sam izbral prve učence. Zdaj so skupaj na svatbi v vasi Kana na območju Galileje. Navzoča je tudi Jezusova mati Marija. Tedaj zmanjka vina. Marija namigne Jezusu, naj nekaj stori, ko mu reče: »Vina nimajo.« Toda Jezus ji odgovori: »Kaj imaš z menoj, žena? Moja ura še ni prišla.« (Janez 1:35–51; 2:1–4)
4 Jezusov odgovor »Kaj imaš z menoj, žena?« je oblika vprašanja, s katerim so nekdaj nakazali, da se s predlaganim ne strinjajo. Zakaj pa Jezus nasprotuje Marijinim besedam? Upoštevajmo, da ima sedaj 30 let. Komaj pred nekaj tedni se je krstil, bil maziljen s svetim duhom in predstavljen Janezu Krščevalcu kot »Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta«. (Janez 1:29–34; Lukež 3:21–23) Sedaj lahko navodila prejema le od Vrhovne oblasti, ki ga je odposlala. (1. Korinčanom 11:3) Nikomur, niti bližnjemu družinskemu članu, ne more biti dovoljeno, da bi oviral delo, zaradi katerega je Jezus prišel na zemljo. Kakšno izredno odločenost, da izpolni Očetovo voljo, razodeva Jezusov odgovor Mariji! Da bi le bili podobno odločeni izpolniti Bogu ‚vso dolžnost‘. (Propovednik 12:13)
5. Kakšen čudež naredi Jezus Kristus v Kani in kako to vpliva na druge?
5 Marija doume pomen sinovih besed, zato takoj stopi na stran in služabnikom zapove naslednje: »Karkoli vam poreče, storite.« In Jezus reši težavo. Služabnikom naroči, naj vrče napolnijo z vodo, ki jo nato spremeni v najboljše vino. Jezus tako prvič uporabi svojo čudodelno moč in s tem pokaže, da je nad njim Božji duh. Ko ta čudež vidijo novi učenci, jim to okrepi vero. (Janez 2:5–11)
Goreč za Jehovovo hišo
6. Zakaj je Jezus ogorčen nad tem, kar vidi v jeruzalemskem templju, in kako ukrepa?
6 Kmalu je tu pomlad leta 30 n. š., ko se Jezus s tovariši odpravi v Jeruzalem na obhajanje pashe. Tam učenci vidijo svojega Voditelja ravnati tako, kakor ga morda še nikoli niso videli. Pohlepni judovski trgovci prodajajo ptice in druge žrtvene živali kar v templju. In zvestim judovskim častilcem zanje zelo veliko zaračunavajo. Jezus je nad tem ogorčen in prične ukrepati. Iz vrvic splete bič in izžene prodajalce. Menjalcem denarja raztrese denar in prevrne mize. »Odnesite to odtod,« zapove prodajalcem golobov. Ko ga učenci vidijo ukrepati s tolikšno vnemo, se spomnijo prerokbe o Božjem sinu: »Gorečnost za hišo tvojo me razjeda.« (Janez 2:13–17; Psalm 69:9) Tudi mi moramo goreče paziti, da našega čaščenja ne oskrunijo svetne težnje.
7. a) Kaj spodbudi Nikodema, da obišče Mesija? b) Kaj se naučimo iz tega, da je Jezus oznanjeval Samarijanki?
7 V Jeruzalemu dela Jezus presenetljiva znamenja in mnogi začnejo verovati vanj. Nad Jezusom je prevzet celo Nikodem, član sinedrija oziroma judovskega višjega sodišča, pa pride ponoči k njemu, da bi izvedel še več. Jezus z učenci ostane v ‚Judejski deželi‘ še kakih osem mesecev ter oznanjuje in pridobiva učence. Toda potem, ko zaprejo Janeza Krstnika, se skupaj odpravijo iz Judeje v Galilejo. Med potovanjem skozi samarijsko območje Jezus izkoristi priložnost in temeljito pričuje Samarijanki. S tem mnogim Samarijanom utre pot, da postanejo verniki. Bodimo tudi mi pozorni na priložnosti, da bi govorili o Kraljestvu. (Janez 2:23; 3:1–22; 4:1–42; Marko 1:14)
Obširno poučevanje po Galileji
8. Katerega dela se je Jezus lotil v Galileji?
8 Jezus ima pred ‚uro‘ svoje smrti še mnogo dela v službi nebeškemu Očetu. Tako prične v Galileji še bolj delovati v strežbi kakor v Judeji in Jeruzalemu. Hodi »po vsej Galileji, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij kraljestva in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost med ljudstvom.« (Matevž 4:23) Njegove izzivalne besede »Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo« odzvanjajo po celem področju. (Matevž 4:17) Ko Jezusa po nekaj mesecih obiščeta učenca Janeza Krstnika, da bi od njega samega dobila vesti, jima naroči: »Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala: slepci izpregledujejo, hromci hodijo, gobavci se očiščajo, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij. In blagor mu, kdor se ne pohujša nad menoj.« (Lukež 7:22, 23)
9. Zakaj se množice zgrinjajo h Kristusu Jezusu in kaj se lahko iz tega naučimo?
9 ‚Glas o Jezusu se raznese po vsem okolišu‘ in k njemu se zgrinjajo množice iz Galileje, Deseteromestja, Jeruzalema, Judeje in z druge strani Jordana. (Lukež 4:14, 15; Matevž 4:24, 25) K njemu ne prihajajo le zaradi čudežnega ozdravljanja, temveč tudi zaradi sijajnega poučevanja. Njegovo sporočilo je privlačno in spodbudno. (Matevž 5:1–7:27) Njegove besede so prijetne in razveseljujejo. (Lukež 4:22) Množice se »silno čudijo nauku njegovemu [njegovemu načinu poučevanja, NW]«, saj govori iz Svetega pisma z avtoriteto. (Matevž 7:28, 29; Lukež 4:32) Le koga ne bi pritegnil takšen mož? Razvijajmo tudi mi umetnost poučevanja, tako da bodo odkritosrčni ljudje pritegnjeni k resnici.
10. Zakaj skušajo nekateri Nazarečani ubiti Jezusa in zakaj jim to ne uspe?
10 Vendar niso vsi Jezusovi poslušalci sprejemljivi. Že na samem začetku strežbe, ko poučuje v domači sinagogi v Nazaretu, ga nekateri skušajo ubiti. Meščani se resda čudijo njegovim »besedam milosti«, vendar hočejo videti čudeže. Jezus pa tam ne stori mnogo mogočnih del, temveč razgali njihovo sebičnost in malovernost. Ljudje v sinagogi se polni jeze vzdignejo, ga zgrabijo in ženejo na rob gore, kjer ga hočejo pahniti s pečine. Toda on jim uide in se varno izmuzne stran. »Ura« njegove smrti še ni prišla. (Lukež 4:16–30)
11. a) Zakaj pridejo Jezusa poslušat nekateri verski voditelji? b) Zakaj Jezusa obtožijo, da krši soboto?
11 Tam, kjer Jezus oznanjuje, so pogosto tudi verski voditelji: pismarji, farizeji, saduceji in drugi. Toda mnogi od njih niso navzoči, da bi ga poslušali in se učili, temveč da bi našli kakšno napako in ga ujeli v past. (Matevž 12:38; 16:1; Lukež 5:17; 6:1, 2) Ob pashi 31. leta n. š. na primer Jezus v Jeruzalemu ozdravi moža, ki je bil bolan že 38 let. Judovski verski voditelji ga obtožijo, da je prekršil soboto. Odgovori jim: »Oče moj dela doslej, tudi jaz delam.« Sedaj pa ga Judje tožijo bogokletja, ker je s tem, ko je Boga imenoval Očeta, sebe imenoval Božji sin. Skušajo ga ubiti, vendar skupaj z učenci odide iz Jeruzalema proti Galileji. Podobno tudi mi ravnamo modro, če se pri tem, ko posvečamo svoje moči oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev, ogibamo nepotrebnih sporov z nasprotniki. (Janez 5:1–18; 6:1)
12. Kako obsežno je Jezus deloval po Galileji?
12 Jezus zatem približno leto in pol opravlja svojo strežbo večinoma le po Galileji, v Jeruzalem odide samo na tri vsakoletna judovska praznovanja. Vsega skupaj je po Galileji opravil tri oznanjevalske turneje: prvič s štirimi novimi učenci, drugič z dvanajsterimi apostoli in slednjič še obsežnejšo, ko je poučil in odposlal oznanjevat tudi apostole. Galileja dobi res obširno pričevanje za resnico! (Matevž 4:18–25; Lukež 8:1–3; 9:1–6)
Pogumno oznanjevanje po Judeji in Pereji
13., 14. a) Ob kateri priložnosti skušajo Judje zgrabiti Jezusa? b) Zakaj služabnikom ne uspe prijeti Jezusa?
13 Jesen je, leta 32 n. š. in Jezusova »ura« je še vedno v prihodnosti. Bliža se šotorski praznik. Jezusa njegovi polbratje spodbujajo: »Idi odtod in pojdi v Judejo.« Želijo, da bi vsem zbranim ob prazniku v Jeruzalemu pokazal čudodelno moč. Toda Jezus se zaveda nevarnosti. Zato reče bratom: »Jaz še ne grem na ta praznik, ker se moj čas še ni dopolnil.« (Janez 7:1–8)
14 Jezus se še nekoliko zadrži v Galileji, nato pa odide v Jeruzalem »ne očitno, temuč kakor skrivaj«. Judje ga ob prazniku seveda iščejo in pravijo: »Kje je tisti?« Ko je polovica praznika mimo, pride Jezus v tempelj in prične pogumno poučevati. Skušajo ga zgrabiti, morda zato, da bi ga zaprli ali dali ubit. Vendar jim to ne uspe, ker »ura njegova še ni bila prišla«. Mnogi pričnejo verovati v Jezusa. Celo služabniki, ki so jih farizeji poslali, da bi ga prijeli, se vrnejo praznih rok in rečejo: »Nikoli noben človek ni tako govoril.« (Janez 7:9–14, 30–46)
15. Zakaj zgrabijo Judje kamenje, da bi ga vrgli v Jezusa, in kakšno oznanjevalsko dejavnost zatem prične Jezus?
15 Ko Jezus ob prazniku v templju uči o svojem Očetu, se spor med njim in judovskimi nasprotniki nadaljuje. Zadnji dan praznika se Judje razjezijo, ker govori o svojem predčloveškem obstoju, in zgrabijo kamenje, da bi ga vrgli vanj. Vendar se jim skrije in nepoškodovan zbeži. (Janez 8:12–59) Zunaj Jeruzalema začne intenzivno oznanjevalsko dejavnost po Judeji. Izbere 70 učencev, jih pouči in po parih pošlje na področje. Tako odidejo prvi v vse kraje in mesta, kamor namerava pozneje priti Jezus z apostoli. (Lukež 10:1–24)
16. Pred kakšno nevarnostjo ubeži Jezus med praznikom posvečenja templja in kaj prične ponovno delati?
16 Pozimi leta 32 n. š. je Jezusova »ura« vse bližje. V Jeruzalem pride na praznik posvečenja templja. Judje ga še vedno hočejo ubiti. Ko hodi med stebričevjem v templju, ga obkrožijo. Spet ga obtožijo bogokletja in pograbijo kamenje, da bi ga ubili. Vendar kakor doslej jim tudi zdaj ubeži. Kmalu je spet na poti in poučuje, tokrat po mestih in vaseh na območju Pereje, onkraj Jordana, nasproti Judeje. In mnogi sprejmejo vero vanj. Vendar ga vest o dragem prijatelju Lazarju prikliče nazaj v Judejo. (Lukež 13:33; Janez 10:20–42)
17. a) Katero nujno sporočilo dobi Jezus med oznanjevanjem po Pereji? b) Iz česa se vidi, da se Jezus zaveda smotra tega, kar mora narediti, in pravega časa dogodkov?
17 Jezus dobi to nujno sporočilo od Marte in Marije, Lazarjevih sester, ki živita v judejski Betaniji. »Gospod, glej, ki ga ti ljubiš, je bolan,« pripoveduje sel. »Ta bolezen ni za smrt,« odgovori Jezus, »marveč za slavo Božjo, da se Sin Božji po njej oslavi.« Da bi se to izpolnilo, namenoma ostane, kjer je, še dva dni. Nato reče učencem: »Pojdimo zopet v Judejo!« Presenečeni mu odgovorijo: »Rabi, ravnokar so te hoteli Judje s kamenjem posuti, pa pojdeš zopet tja?« Toda Jezus se zaveda, da je ostanek ‚ur dneva‘ oziroma časa, ki mu ga je Bog dodelil za zemeljsko strežbo, kratek. On točno ve, kaj mora storiti in zakaj. (Janez 11:1–10)
Čudež, ki ga ne more nihče prezreti
18. Kakšne so razmere v Betaniji, ko prispe tja Jezus, in kaj se tam po njegovem prihodu zgodi?
18 V Betaniji Jezusa najprej sreča Marta in mu reče: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, brat moj ne bi bil umrl.« Sledile so ji Marija in drugi, ki so prišli na njihov dom. Vsi jočejo. »Kam ste ga položili?« vpraša Jezus. Odgovorijo mu: »Pridi in poglej!« Ko prispejo h grobnici, votlini, zaprti s prislonjenim kamnom, Jezus odločno reče: »Vzdignite kamen!« Marta pa ne razume, kaj namerava storiti, zato mu ugovarja: »Gospod, že smrdi; zakaj štiri dni je že v grobu.« Toda Jezus jo vpraša: »Ali ti nisem rekel, da boš videla slavo Božjo, če veruješ?« (Janez 11:17–40)
19. Zakaj Jezus javno moli, preden obudi Lazarja?
19 Ko odstranijo kamen, ki je zapiral vhod v Lazarjev grob, Jezus glasno moli, saj želi, da bi ljudje vedeli, da bo to, kar namerava storiti, storil z Božjo močjo. Nato glasno zakliče: »Lazar, pridi ven!« Lazar stopi ven, z nogami in rokami še vedno v mrliških povojih in obrazom, zakritim s prtom. »Razvežite ga in pustite, naj odide.« (Janez 11:41–44)
20. Kako se odzovejo tisti, ki vidijo, kako je Jezus obudil Lazarja?
20 Mnogi Judje, ki so prišli tolažit Marto in Marijo ter so videli ta čudež, pričnejo verovati v Jezusa. Drugi odidejo k farizejem, da bi jim povedali, kaj se je zgodilo. Kako pa se ti odzovejo? Skupaj z višjimi duhovniki nemudoma skličejo izreden sestanek sinedrija. V paniki tarnajo: »Kaj čemo storiti? kajti ta človek dela veliko čudežev. Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj; in pridejo Rimljani in nam vzemo i zemljo i narod.« Toda veliki duhovnik Kajfa jim reče: »Vi [. . .] ne premišljate, da je bolje za vas, če eden človek umre za ljudstvo, nego da bi ves narod poginil.« Zato se pričnejo posvetovati, kako bi Jezusa umorili. (Janez 11:45–53)
21. Kaj naznačuje čudež Lazarjevega vstajenja?
21 Jezusu torej to, da odlaša s prihodom v Betanijo, omogoči narediti čudež, ki ga ne more nihče prezreti. Z Božjo močjo obudi človeka, ki je bil že štiri dni mrtev. Celo ugledni člani sinedrija so prisiljeni opaziti in obsoditi na smrt Čudodelnika! Ta čudež torej naznačuje pomembno prelomnico v Jezusovi strežbi: prehod iz obdobja, ko »ura njegova še ni bila prišla« v čas, ko ‚je ura prišla‘.
Kako bi odgovorili?
• Kako je Jezus pokazal, da se zaveda, kakšno nalogo mu je dal Bog?
• Zakaj Jezus ugovarja materinemu namigu glede vina?
• Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jezus pogosto ravnal z nasprotniki?
• Zakaj se Jezus ne odzove takoj na Lazarjevo bolezen?
[Slike na strani 12]
Jezus je posvetil svoje moči izpolnjevanju odgovornosti, ki mu jih je naložil Bog