Posnemajmo Jezusovo predanost Bogu
»Velika je, kar se splošno priznava, [sveta, NS] skrivnost pobožnosti: ‚On [Jezus] ... se je prikazal v telesu.« (1. Tim 3:16, EI)
1. a) Katero vprašanje je bilo brez odgovora 4000 let? b) Kdaj in kako je bilo nanj odgovorjeno?
ODGOVOR na to vprašanje je bilo treba čakati 4000 let. Vse od takrat, ko je prvi človek Adam izgubil svojo neoporečnost, se je postavljalo vprašanje: Kako se lahko med človeštvom dokazuje predanost Bogu ali pobožnost? Končno je s prihodom Božjega Sina na zemljo v prvem stoletju bilo odgovorjeno nanj. Jezus Kristus je z vsako mislijo, besedo in dejanjem dokazoval svojo povezanost z Jehovo. Tako je razkril »sveto skrivnost predanosti Bogu« (NS) in prikazal, kako lahko predani ljudje ohranijo takšno pobožnost. (1. Tim. 3:16)
2. Zakaj bi morali pri prizadevanju za predanostjo Bogu skrbno pretehtati Jezusov zgled?
2 Kot predani, krščeni kristjani, ki si prizadevamo za predanost Bogu bomo naredili prav, če »pozorno pretehtamo« Jezusov zgled. (Hebr. 12:3, NS) Zakaj? Iz dveh razlogov. Prvi je ta, da nam Jezusov zgled lahko pomaga razvijati predanost Bogu. Jezus svojega Očeta pozna bolje kot kdorkoli. (Jan. 1:18) Jezus je tako skrbno posnemal Jehovine poti in lastnosti, da je lahko rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta.« (Jan. 14:9) S pomočjo Jezusovega življenja in službe lahko torej poglobimo naše cenjenje Jehovinih blagih lastnosti in se tako še bolj zbližamo z našim ljubeznivim Stvarnikom. Drugi razlog pa je ta, da nam lahko Jezusov zgled pomaga pri dokazovanju predanosti Bogu. Dal nam je popoln zgled obnašanja pri dokazovanju predanosti Bogu. Potemtakem bomo modro ravnali, če bomo razmislili o tem, kako bi ‚oblekli Kristusa‘, se pravi, kako bi si ga vzeli za vzor, kako bi posnemali njegov zgled. (Rim. 13:14)
3. Kaj naj vključuje naš program študija Biblije in zakaj?
3 Vse, kar je Jezus rekel ali storil seveda ni zapisano. (Jan. 21:25) Zato bi nas moralo še posebej zanimati tisto, kar je bilo zapisano pod Božjim navdihnjenjem. V program osebnega študija Biblije bi torej moralo spadati tudi redno branje evangelijskih poročil o Jezusovem življenju. Toda če želimo, da bi nam to branje pomagalo pri prizadevanju za predanost Bogu, si moramo vzeti čas in polni cenjenja razmišljati o prebranem. Prav tako moramo videti tudi preko tega, kar je kot na dlani.
Kakršen oče, takšen sin
4. a) Iz česa se vidi, da je Jezus bil prisrčen, zelo čustven človek? b) Kako je Jezus prevzel pobudo, da bi pomagal drugim?
4 Poglejmo si primer. Jezus je bil prisrčen, zelo čustven človek. Iz poročila v Markovem evangeliju 10:1, 10, 13, 17 in 35 boš videl, da je bil dostopen ljudem vseh starosti in preteklosti. Večkrat je v naročje vzel otroke. (Mar. 9:36; 10:16) Zakaj so se ljudje, celo otroci, v Jezusovi družbi počutili tako sproščeno? Zato, ker se je zanje iskreno, pristno zanimal. (Mar. 1:40, 41) To se je videlo po tem, ker je pogosto prevzel pobudo in pristopil k ljudem, ki so potrebovali pomoč. Tako beremo, da je »zagledal« vdovo iz Naina, kateri je umrl sin. Nato je »pristopil« in obudil njenega sina. Nikjer ne piše, da ga je kdo k temu nagovoril. (Luk. 7:13–15) Prav tako je na lastno pobudo, ne da bi ga kdo prosil, ozdravil pohabljenko in vodeničnega moža. (Luk. 13:11–13; 14:1–4)
5. Kaj iz teh poročil o Jezusovem delovanju izvemo o Jehovinih lastnostih in poteh?
5 Kadar bereš o takih dogodkih, postoj in se vprašaj: ‚Kaj mi ta poročila povedo o Jehovinih lastnostih in poteh, ker je Jezus do popolnosti posnemal Očeta?‘ Prepričati bi nas morala, da je Jehova prisrčen, zelo čustven. Njegovo močno, nenehno zanimanje za ljudi ga je navedlo, da je sam pristopil k njim. Nihče ga ne bi mogel prisiliti k temu, da bi dal svojega Sina »kot odkupnino za mnoge«. (Mat. 20:28; Jan. 3:16) Iskal je priložnosti, da se ‚nagne‘ k tistim, ki so mu služili iz ljubezni. (5. Mojz. 10:15) V Bibliji piše: »Kajti Jehovine oči gledajo po vsej zemlji, da izkaže svojo močno pomoč tem, katerih srce mu je popolnoma vdano.« (2. Let. 16:9, EI)
6. Kakšen bo rezultat, če bomo razmišljali o Jehovini prisrčnosti in čustvenosti, ki ju je odražal njegov Sin?
6 Tako razmišljanje o Jehovini prisrčnosti in čustvenosti, ki ju je z zgledi pokazal njegov Sin, ti bo seglo v srce in ga napolnilo z večjim cenjenjem do njegovih blagih in privlačnih lastnosti. To pa te bo zopet zbližalo z njim. Navedlo te bo, da se mu boš vedno, v vsakršnih okoliščinah in brez zadržkov obračal v molitvi. (Ps. 65:2) Tako se boš z njim še bolj zbližal.
7. Kaj bi se moral vprašati po razmišljanju o Jehovini prisrčnosti in čustvenosti in zakaj?
7 Spomni se pa, da predanost Bogu ne vključuje samo z oboževanjem povezanih čustev. Biblijski učenjak R. Lenski meni, da »vključuje naše celotno spoštljivo, z oboževanjem povezano stališče in iz njega izhajajoča dejanja«. (Podčrtali sami.) Zato se po premišljevanju o Jehovini prisrčnosti in čustvenosti vprašaj: ‚Kako bi lahko bil v tem oziru še bolj podoben Jehovi? Ali drugi menijo, da sem dostopen?‘ Če imaš otroke, moraš biti zanje dostopen. Če si skupščinski starešina, moraš prav tako biti dostopen. Kaj ti bo pri tem pomagalo? Prisrčnost in čustvenost. Iskreno, pristno se moraš zanimati za druge. Kadar si za druge res zaskrbljen in si se njim v prid pripravljen odreči sam sebi, bodo to občutili in se zbližali s tabo.
8. a) Na kaj bi moral misliti, ko bereš biblijska poročila o Jezusu? b) Kaj izvemo o Jehovi iz poročil, navedenih v opombi?
8 Kadar torej bereš biblijska poročila o Jezusu, misli na to, da se iz tega, kar je Jezus rekel in storil, lahko mnogo naučiš o Jehovi.a Svojo predanost Bogu pa boš dokazal s tem, ko te bo tvoje cenjenje Božjih lastnosti, ki jih odraža Jezus, navedlo, da mu boš skušal biti čimbolj podoben.
Z družinskimi člani ravnaj v skladu s predanostjo Bogu
9., 10. a) Kako je Jezus tik pred smrtjo pokazal ljubezen in skrb za svojo mater Marijo? b) Zakaj je po vsej verjetnosti Jezus skrb za Marijo zaupal ravno apostolu Janezu in ne kateremu svojih telesnih bratov?
9 Življenje in delo Jezusa Kristusa mnogo odkrivata o tem, kako lahko dokazujemo predanost Bogu. Ganljiv primer tega je zapisan v Janezovem evangeliju 19:25–27, kjer beremo: »Poleg Jezusovega križa [mučilnega kola, NS] pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopajeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus zagledal svojo mater in zraven nje učenca, ki ga je ljubil, je rekel materi: ‚Žena, glej, tvoj sin!‘ Potem je rekel učencu: ‚Glej, tvoja mati!‘ In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.« (EI)
10 Zamisli si! Jezusa sta njegova ljubezen in skrb tik preden je izgubil svoje zemeljsko življenje navedla, da je svojo mater Marijo (očitno je bila takrat vdova) dal v oskrbo ljubljenemu apostolu Janezu. Toda zakaj ravno Janezu in ne kateremu Jezusovih telesnih bratov? Zato, ker Jezus ni mislil samo na Marijine telesne, gmotne potrebe, ampak mnogo bolj na njeno duhovno blaginjo. Apostol Janez (morda je bil Jezusov bratranec) je dokazal svojo vero, medtem ko ni dokazov zato, da so Jezusovi telesni bratje v tistem času bili verniki. (Mat. 12:46–50; Jan. 7:5)
11. a) Kako naj bi po Pavlovem mnenju kristjani v svojem domu pokazovali predanost Bogu? b) Zakaj bo pristni kristjan skrbel za svoje ostarele starše?
11 Kako je s tem pokazal predanost Bogu ali pobožnost? Apostol Pavel pojasnjuje: »Spoštuj vdove, ki so osirotele. Če ima kakšna vdova otroke ali vnuke, naj jih predvsem uči spoštovati domačo družino in vračati staršem prejete dobrote. To je namreč Bogu po volji.« (1. Tim. 5:3, 4, EI) Pavel je rekel, da je spoštovanje staršev, ki pride do izraza pri, če je potrebno, gmotnem podpiranju, izraz predanosti Bogu. Kako to? Jehova, ki je osnovalec družinske ureditve, od otrok zahteva, da spoštujejo svoje starše. (Ef. 3:14, 15; 6:1–3) Pristni kristjan torej ve, da s skrbjo za take družinske odgovornosti ne izkazuje le ljubezni staršem, ampak tudi spoštovanje do Jehove in poslušnost do njegovih zapovedi. (Primerjaj Kol. 3:20.)
12. Kako lahko svojo predanost Bogu dokažeš s skrbjo za ostarele starše in kakšen naj bo tvoj motiv?
12 Kako lahko torej predanost Bogu dokazuješ pri ravnanju z družinskimi člani? To gotovo pomeni, da boš podobno kot Jezus poskrbel za duhovne in gmotne potrebe ostarelih staršev. Če tega ne bi storil, bi pokazal, da je tvoja predanost Bogu pomanjkljiva. (Primerjaj 2. Tim. 3:2, 3, 5.) Predani kristjan za svoje starše ne skrbi samo zaradi dobrote ali dolžnosti, ampak zato, ker ima svojo družino rad in se zaveda, kako visoko Jehova vrednoti opravljanje takih dolžnosti. Potemtakem je njegova skrb za ostarele starše izraz predanosti Bogu.b
13. Kako lahko krščanski oče dokaže predanost Bogu v krogu družine?
13 Predanost Bogu pa lahko doma pokažemo še na druge načine. Krščanski oče je na primer dolžan skrbeti za svojo družino v gmotnem, čustvenem in duhovnem pogledu. Zato poleg tega, da skrbi za gmotne dobrine, poskrbi tudi za reden družinski študij Biblije. Načrtuje tudi čas za redno oznanjevanje s člani svoje družine. Je uravnovešen in se zaveda, da potrebujejo tudi počitek in sprostitev. Poleg tega modro razvršča prednosti in ne dovoljuje, da bi zaradi skupščinskih dolžnosti zanemarjal svojo družino. (1. Tim. 3:5, 12) Zakaj počne vse to? Gotovo ne samo zaradi občutka dolžnosti, ampak iz ljubezni do svoje družine. Zaveda se, kako pomembna je pri Jehovi skrb za družino. Če kot soprog in oče tako spolnjuje svoje obveznosti, je res predan Bogu.
14. Kako lahko kristjanka v svojem domu pokaže, da je predana Bogu?
14 Tudi krščanske žene so doma dolžne pokazovati predanost Bogu. Kako? V Bibliji piše, da bi žena morala biti »podložna« svojemu možu in bi ga morala »globoko spoštovati«. (Ef. 5:22, 23, EI) Če je njen soprog nevernik, mu mora prav tako biti »podložna«. (1. Pet. 3:1) Kristjanka takšno podložnost pokaže s tem, da podpre vse odločitve svojega soproga, ki niso v nasprotju z Božjimi zakoni. (Ap. d. 5:29) Zakaj pa ravna tako? Ne samo zato, ker ljubi svojega soproga, ampak še posebno zato, ker ve, da se to »spodobi v Gospodu«, se pravi zato, ker je Bog družino tako uredil. (Kol. 3:18) Njena prostovoljna podložnost soprogu je potemtakem izraz njene predanosti Bogu.
»Kajti za to sem prišel«
15. Na kakšen izreden način je Jezus dokazoval predanost Bogu?
15 Eden izmed izrednih načinov Jezusovega dokazovanja predanosti Bogu je bilo ‚oznanjevanje dobre vesti o Božjem kraljestvu‘. (Luk. 4:43) Po svojem krstu v Jordanu 29. leta našega štetja, je bil Jezus naslednja tri leta in pol intenzivno zaposlen s tem najpomembnejšim delom. »Kajti za to sem prišel«, je pojasnil. (Mar. 1:38, EI; Jan. 18:37) Toda kako je pri tem prišla do izraza predanost Bogu?
16., 17. a) Kaj je Jezusa spodbujalo, da se je tako intenzivno posvetil oznanjevanju in poučevanju? b) Zakaj je bilo Jezusovo oznanjevanje in poučevanje izraz njegove predanosti Bogu?
16 Spomni se, da k predanosti Bogu spada način življenja, ki Bogu ugaja. Tako pa živiš zato, ker ga ljubiš in zelo ceniš njegove prikupne lastnosti. Zakaj je potem Jezus zadnja leta svojega življenja na zemlji izkoristil za tako intenzivno delo oznanjevanja in poučevanja? Iz občutka dolžnosti ali obveznosti? Nobenega dvoma ni, da se je zanimal za ljudi. (Mat. 9:35, 36) Poleg tega pa se je dobro zavedal, da je bil ob maziljenju s svetim duhom imenovan in pooblaščen za izvrševanje svoje službe. (Luk. 4:16–21) Toda njegovi nagibi so bili še globlji.
17 ‚Jaz svojega Očeta ljubim,‘ je Jezus odkrito povedal svojim apostolom v zadnji noči svojega zemeljskega življenja. (Jan. 14:31) Ta ljubezen temelji na zelo globokem, intimnem spoznanju Jehovinih lastnosti. (Luk. 10:22) Jezusa je spolnjevanje Božje volje veselilo, ker ga je spodbujalo srce polno globokega cenjenja. (Ps. 40:8) To je bila njegova »hrana« – za življenje tako potrebna, tako okusna. (Jan. 4:34) Nam je za zgled, ker je ‚najprej iskal kraljestvo‘, namesto da bi dajal v ospredje sebe. (Mat. 6:33) Njegova služba oznanjevanja in poučevanja ni postala izraz predanosti Bogu samo zaradi tega, kar je naredil ali koliko je naredil, ampak zakaj je to naredil.
18. Zakaj delno sodelovanje v oznanjevanju še ne pomeni, da je nekdo predan Bogu?
18 ‚Kako lahko mi v tem pogledu sledimo zgledu Jezusa, našega »vzora«? (1. Pet. 2:21, NS) Vsem, ki se odzovejo Jezusovemu povabilu »postanite moji sledilci«, Bog nalaga, da oznanjajo dobro vest o kraljestvu in pridobivajo učence. (Luk. 18:22; Mat. 24:14; 28:19, 20) Ali si prizadevamo za predanost Bogu, če nekaj časa posvetimo oznanjevanju dobre vesti? Ni nujno. Komajda bi se lahko reklo, da ‚opravljamo dela predanosti Bogu‘, če smo v oznanjevanje vključeni zgolj mehanično ali simbolično, samo da bi ugodili družini ali komu drugemu. (2. Pet. 3:11)
19. a) Kaj bi moral biti glavni razlog za sodelovanje v oznanjevanju? b) Kakšne bodo posledice, če nas bo gnala globoko vkoreninjena ljubezen do Boga?
19 Kakor pri Jezusu, morajo tudi naši motivi biti globlji. »Ljubi torej Jehovo, svojega Boga, iz vsega svojega srca [z vsemi čustvi, željami in občutki naše notranjosti], iz vse duše [s tvojim življenjem in z vsem bitjem], z vsem svojim mišljenjem [tvojimi intelektualnimi zmogljivostmi] in z vso svojo močjo.« K temu je nato razsodni pisec dodal: »[To] je več kakor vse žgalne in druge daritve.« (Mar. 12:30, 33, 34, EI) Torej ni važno samo to, kaj delamo, ampak tudi to, zakaj nekaj delamo. Glavni razlog našemu prizadevanju v službi bi morala biti globoko vkoreninjena ljubezen, ki prežema vse naše bitje in žitje. V takem primeru ne bomo zadovoljni le s simboličnim deležem, ampak bomo spodbujeni, da storimo največ, kar moremo in tako dokažemo globino naše predanosti Bogu ali pobožnosti. (2. Tim. 2:15) Če nas spodbuja ljubezen do Boga, prav tako ne bomo kritični in svojega delovanja ne bomo primerjali z delovanjem drugih. (Gal. 6:4)
20. Kako nam lahko Jezusov zgled prizadevanja za predanost Bogu še bolj koristi?
20 Kako hvaležni smo lahko, da nam je Jehova razkril sveto skrivnost pobožnosti ali predanosti Bogu! Predanost Bogu bomo lahko razvijali in pokazovali v še večji meri, če bomo skrbno preučevali Jezusove besede in dejanja in jih posnemali. Jehova nas bo bogato blagoslovil, če bomo kot predani, krščeni kristjani posnemali Jezusov zgled pri prizadevanju za predanost Bogu. (1. Tim. 4:7, 8)
[Podčrtni opombi]
a Kaj vse se še lahko naučimo o Jehovi, boš izvedel iz naslednjih poročil: Mat. 8:2, 3; Mar. 14:3–9; Luk 21:1–4 in Jan. 11:33–36.
b Podrobno razpravo o tem, kaj vse je povezano z izkazovanjem predanosti Bogu do ostarelih staršev boš našel v Stražnem stolpu z dne 1. oktobra 1987, str. 11–15.
Se spomniš
◻ Zakaj bi morali pri prizadevanju za predanost Bogu pregledati Jezusov zgled?
◻ Kaj se o Jehovi naučimo iz prisrčnosti in globokih čustev, ki jih je odražal Jezus?
◻ Kako lahko pride naša predanost Bogu do izraza pri ravnanju z družinskimi člani?
◻ Kaj nas mora motivirati, da bi naše služenje bilo izraz predanosti Bogu?
[Slika na strani 29]
‚Če ima kakšna vdova otroke ali vnuke, naj vračajo staršem in starim staršem prejete dobrote‘