Biblijsko gledišče

Kako pomembno je leto 2000?

VEČINA ljudi ne posveča nikakršnega religioznega pomena temu, kar bi se leta 2000 utegnilo zgoditi v zahodnih in mnogih drugih državah. Judje, muslimani in hindujci imajo na primer svoje religiozne koledarje, ki ne sovpadajo s koledarjem, kakršnega imajo na zahodu. Kitajci se glede religioznih in prazničnih datumov ravnajo po lunarnem koledarju. Skratka, dandanes milijarde, morda kar večina svetovne populacije, letu 2000 ne pripisujejo nikakršnega posebnega pomena.a

Mnogi, še posebej v zahodnih deželah, pa vendarle z zanimanjem pričakujejo bližajoči se nastop naslednjega tisočletja po gregorijanskem koledarju. Toda nekateri niso le radovedni. Leto 2000 jim pomeni vstop v novo dobo, nekakšen zgodovinski preobrat. Mnogi, ki trdijo, da verjamejo v Biblijo, s tem letom povezujejo tudi izpolnitev prerokb. Nekateri pričakujejo veliko duhovno znamenje. Drugi se bojijo kataklizme – konca sveta. Ali Biblija potrjuje katero od teh pričakovanj?

Jehova, Merilec časa

Biblijski Bog je opisan kot »Predvečni«. (Daniel 7:9) Nad časom ima popoln in natančen pregled, kot se to vidi iz delovanja mnogih njegovih stvaritev, od kroženja planetov do gibanja delcev atoma. Ima svoj urnik, od katerega ne odstopa. ‚Določil je odmenjene čase in meje [človekovemu] prebivanju,‘ beremo v Bibliji. (Dejanja 17:26) Jehova je natančen Merilec časa.

Primerno temu Biblija namenja posebno pozornost kronologiji. V Svetem pismu je nepretrgan zapis, po katerem lahko s sistematičnim štetjem pridemo na začetek človeške zgodovine, prav do leta Adamove ustvaritve, 4026. pr. n. š. Kakih 2000 let kasneje se je rodil Abraham. Do Jezusovega rojstva pa je minilo še nadaljnjih 2000 let.

Nekateri preučevalci biblijske kronologije so samovoljno oblikovali enačbe, ki kažejo na posebne datume v prihodnosti. Tako denimo na temelju zaporednih obdobij, dolgih približno 2000 let, ki so pretekla med Adamom, Abrahamom in Jezusom, napovedujejo zlosluten dogodek ob koncu 2000-letnega obdobja od Jezusovega rojstva. To je le en primer nekaterih časovnih formul, ki naj bi temeljile na biblijski kronologiji.

Seveda Biblija govori o času, ko bo Bog Jehova posegel v človeške zadeve, tako da bo odstranil slabo in vpeljal novi svet. Biblijska prerokba govori o ‚času konca‘, ‚sklenitvi stvarnosti‘, »zadnjih dneh« in ‚dnevu Božjem‘. (Daniel 8:17; Matevž 24:3, NW; 2. Timoteju 3:1; 2. Petrov 3:12) Vendar pa prerokba o ‚koncu‘ nikjer v Bibliji ni povezana z letom 2000. Sveto pismo prav z ničimer ne pripisuje kakega posebnega pomena koncu drugega tisočletja po gregorijanskem koledarju.

»Kdaj bode to?«

Iz vprašanj, ki so jih Jezusovi apostoli postavili Jezusu, veje njihovo goreče zanimanje za Božji urnik: »Povej nam, kdaj bode to? In kaj bo znamenje prihodu tvojemu [tvoje navzočnosti, NW] in koncu sveta [sklenitve te stvarnosti, NW]?« (Matevž 24:3) Tudi danes se mnogi tako zanimajo za prihodnost. Povsem naravno je, da se goreče zanimamo za tako pomembne biblijske prerokbe in za čas njihove izpolnitve. Vendar pa je modro sprejeti in spoštovati stališče, ki ga ima glede tega Bog.

Jehova je po Sinu razodel svoje namere in na vprašanje »Kdaj bode to?« tudi odkrito odgovoril. Tik preden je bil Jezus vzet v nebesa, so ga učenci spet vprašali, kdaj se bodo izpolnile Božje obljube. In Jezus jim je odgovoril: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti.« (Dejanja 1:7, SSP) Nekoč prej je Jezus dejal svojim učencem: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam.« (Matevž 24:⁠36)

Jasno je, da ni v človekovi oblasti ‚vedeti za čase in trenutke‘, še posebej ko gre za izpolnjevanje biblijskih prerokb v prihodnosti. Bog se je odločil, da nam takšnih podatkov ne bo razodel. (Matevž 24:22–44) Ali bi sploh lahko kakor koli vplivali na Božji namen, če bi po svoje, proti Njegovi volji, skušali razvozlati »dan in uro«? Očitno bi bilo to nemogoče. (4. Mojzesova 23:19; Rimljanom 11:33, 34) Biblija pravi: »Sklep GOSPODOV pa ostane vekomaj.« (Psalm 33:11) Bog je vsemogoč, zato mu vedno vse uspe. (Izaija 55:8–11)

V Božji »oblasti« je torej ‚vedeti za čase in trenutke‘, kljub temu pa mnogi še vedno radi umujejo. Nekateri so se sami oklicali za sodne preroke. Zato je apostol Pavel še posebej opozoril Tesaloničane, kako nevarno je poslušati tiste, ki umujejo o datumih. Napisal je: »Prosimo pa vas, [. . .] da se ne daste hitro premekniti od zdravega uma in se ne ustrašite ne po duhu, ne po besedi, ne po listu, kakor da je od nas, da je že nastopil dan Gospodov [Jehovov, NW]. Naj vas nikakor nihče ne preslepi.« (2. Tesaloničanom 2:1–3)

Jehovove priče smo neomajno prepričani, da bo Bog ob času, ki ga je določil, do dneva in ure natančno gotovo izvršil svoje namene glede prihodnosti. (Habakuk 2:3; 2. Petrov 3:9, 10) Verjamemo pa tudi, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnosti. (2. Timoteju 3:1–5) Vendar pa ne umujemo o teorijah, ki se širijo dandanes, niti jih ne podpiramo.b Gotovo nima ne leto 2000, ne 2001, ne kateri koli časovni mejnik, ki ga določi človek, nobene zveze z Jehovovim urnikom.

[Podčrtna opomba]