Enotna bratovščina

IZRAELCI so bili približno 1500 let ljudstvo, ki je nosilo Božje ime. Nato pa je Jehova »posvetil pozornost narodom, da bi izmed njih zbral ljudstvo, ki bo nosilo njegovo ime«. (Apd. 15:14) Jehovovi služabniki naj bi bili njegove priče ter enotni v mislih in dejanjih ne glede na to, kje na zemlji bi živeli. Takšna enotnost Božjega ljudstva naj bi bila rezultat izpolnjevanja naloge, ki jo je Jezus zaupal svojim sledilcem: »Zato pojdite in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20)

² Ko si se posvetil Jehovu in se krstil, si postal učenec Jezusa Kristusa. Zdaj si del enotne svetovne bratovščine kristjanov, ki ne dovoljujejo, da bi jih ločevale nacionalne, etnične ali ekonomske razlike. (Ps. 133:1) Zato imaš svoje krščanske brate in sestre v občini rad ter jih spoštuješ. Nekateri od njih so mogoče druge rase ali narodnosti ali pa se od tebe razlikujejo po izobrazbi. Zaradi tega so bili morda nekoč zate nesprejemljiva družba. Z njimi te povezuje bratska ljubezen, ki je veliko močnejša od družbenih, verskih, družinskih ali katerih koli drugih vezi. (Mar. 10:29, 30; Kol. 3:14; 1. Pet. 1:22)

SPREMENILI SO RAZMIŠLJANJE

³ Če ima kdo težave pri premagovanju rasnih, političnih, socialnih in drugih ukoreninjenih predsodkov, lahko razmisli o judovskih kristjanih iz prvega stoletja, ki so se morali osvoboditi judovskih verskih predsodkov do ljudi iz drugih narodov. Preden je Jehova Petra poslal v hišo rimskega stotnika Kornelija, ga je prijazno pripravil na to nalogo. (Apd. 10. pogl.)

⁴ V videnju je bilo Petru naročeno, naj ubije in jé živali, ki so bile za Jude nečiste. Ko je Peter ugovarjal, mu je glas iz nebes rekel: »Kar je Bog očistil, ne imej več za nečisto.« (Apd. 10:15) Tako mu je Bog pomagal, da se je umsko pripravil na nalogo, da obišče človeka iz drugega naroda. Potem ko je poslušno upošteval Jehovova navodila, je zbranim objavil: »Dobro veste, da Judu ni dovoljeno družiti se z Nejudom ali pa iti k njemu na obisk. Toda Bog mi je pokazal, da ne smem nobenega človeka imeti za omadeževanega ali nečistega. Zato sem brez ugovarjanja prišel, ko ste poslali pome.« (Apd. 10:28, 29) Peter je nato na lastne oči videl, da je Jehova sprejel Kornelija in njegove domače.

⁵ Savel iz Tarza, ki je bil farizej in zelo izobražen, se je moral ponižati in družiti z ljudmi, ki so bili prej zanj nesprejemljiva družba. Moral je celo sprejeti njihovo vodstvo. (Apd. 4:13; Gal. 1:13–20; Fil. 3:4–11) Samo predstavljaj si, kako so morali svoje razmišljanje spremeniti ljudje, kot so bili Sergij Pavel, Dionizij, Damaris, Filemon, Onezim pa tudi drugi, ko so sprejeli dobro novico in postali učenci Jezusa Kristusa. (Apd. 13:6–12; 17:22, 33, 34; Filem. 8–20)

OHRANJANJE NAŠE MEDNARODNE ENOTNOSTI

⁶ Gotovo te je tudi ljubezen bratov in sester v občini pritegnila k Jehovu in njegovi organizaciji. Na lastne oči si videl ljubezen, ki je značilna za prave učence Jezusa Kristusa. Jezus jo je opisal takole: »Dajem vam novo zapoved: Ljubite drug drugega. Kakor sem jaz imel rad vas, tako imejte tudi vi radi drug drugega. Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Jan. 13:34, 35) Ko pa si spoznal, da ljubezen, ki si jo opazil v občini, pravzaprav vlada med brati in sestrami po vsem svetu, si še bolj začel ceniti Jehova in njegovo organizacijo. Osebno lahko vidiš izpolnitev svetopisemske prerokbe, ki govori o tem, da se bodo v zadnjih dneh ljudje zbirali, da bi v miru in enotnosti častili Jehova. (Miha 4:1–5)

⁷ Kdo bi si glede na vse, kar danes razdvaja človeštvo, sploh mislil, da je mogoče poenotiti ljudi »iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov«? (Raz. 7:9) Pomislimo na razlike med tistimi, ki živijo v tehnološko razviti družbi, in tistimi, ki se ravnajo po starodavnih plemenskih običajih. Poglejmo samo versko rivalstvo med ljudmi iste rase in narodnosti. Ker v ospredje vse bolj prihaja nacionalizem, so danes ljudje politično razdeljeni bolj kot kdaj prej. Če upoštevamo še ekonomske razlike in neštete druge dejavnike, ki ločujejo ljudi, je povezovanje ljudi iz vseh narodov, jezikov, skupin in družbenih razredov z neuničljivo vezjo ljubezni in miru čudež, ki ga lahko naredi samo Vsemogočni Bog. (Zah. 4:6)

⁸ Toda takšna enotnost je nekaj resničnega. Ko si se posvetil in krstil kot Jehovova priča, si postal del te enotnosti. Zdaj ko imaš od nje koristi, si jo dolžan tudi ohranjati. To delaš tako, da upoštevaš besede apostola Pavla iz Galačanom 6:10: »Dokler imamo torej še priložnost, delajmo dobro vsem, še posebej pa svojim sovernikom.« Upoštevamo pa tudi naslednji nasvet: »Ne bodite prepirljivi ali samoljubni, ampak bodite ponižni in na druge glejte kot na boljše od sebe. Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.« (Fil. 2:3, 4) Z našimi brati in sestrami bomo v mirnih in prijetnih odnosih, vse dokler se bomo osredotočali na to, kar v njih vidi Jehova, ne pa na njihovo nepopolnost. (Efež. 4:23, 24)

SKRBETI DRUG ZA DRUGEGA

⁹ Iz ponazoritve apostola Pavla vidimo, da občina ni razdeljena, ampak da vsi v njej skrbijo drug za drugega. (1. Kor. 12:14–26) Morda nas od nekaterih bratov in sester po svetu ločujejo velike razdalje, vendar se zato nič manj ne zanimamo za njihovo dobro. Če nekatere naše brate in sestre preganjajo, smo vsi drugi zaradi tega zelo pretreseni. Če so naši soverniki v pomanjkanju ali pa žrtve naravnih nesreč, vojn ali državljanskih spopadov, vsi drugi z veseljem poskrbimo za njih v duhovnem in materialnem pogledu. (2. Kor. 1:8–11)

¹⁰ Vsi bi morali za brate in sestre moliti vsak dan. Nekateri od njih so v skušnjavi, da bi naredili kaj napačnega. Drugi doživljajo stisko, za katero morda ve veliko ljudi. Spet drugi pa se srečujejo z nasprotovanjem na delovnem mestu ali v razdeljenem domu, za kar marsikdo ne ve. (Mat. 10:35, 36; 1. Tes. 2:14) Ker smo svetovna bratovščina, se to tiče vseh nas. (1. Pet. 5:9) Med nami so taki, ki si marljivo prizadevajo služiti Jehovu tako, da vodijo v oznanjevanju in občini. Potem so še tisti, ki jim je zaupano, da nadzorujejo delo po vsem svetu. Vsi naši bratje in sestre potrebujejo, da molimo zanje. S tem pokažemo, da jih imamo radi in da se zanje iskreno zanimamo, čeprav zanje morda ne moremo narediti ničesar drugega. (Efež. 1:16; 1. Tes. 1:2, 3; 5:25)

¹¹ Ker je v teh zadnjih dneh na zemlji veliko nemirov, si moramo Jehovove priče med seboj pomagati. Včasih je treba zaradi nesreč, kot so potresi ali poplave, organizirati veliko materialne in druge pomoči. V tem so nam odličen zgled kristjani iz prvega stoletja. Učenci iz Antiohije so se spomnili Jezusovega nasveta in so bratom v Judeji z veseljem finančno pomagali. (Apd. 11:27–30; 20:35) Apostol Pavel je kasneje spodbudil Korinčane, naj podprejo takšno organizirano pomoč. (2. Kor. 9:1–15) Ko se danes naši bratje in sestre znajdejo v težkih okoliščinah in potrebujejo materialno pomoč, se organizacija in posamezni kristjani hitro odzovejo ter jim priskrbijo vse, kar potrebujejo.

IZBRANI ZA IZPOLNJEVANJE JEHOVOVE VOLJE

¹² Naša enotna svetovna bratovščina je organizirana za izpolnjevanje Jehovove volje. Bog želi, da se v današnjem času dobra novica o Kraljestvu oznani po vsej zemlji, da jo bodo lahko slišali vsi narodi. (Mat. 24:14) Jehovova volja je tudi, da se med opravljanjem tega dela ravnamo po njegovih visokih moralnih merilih. (1. Pet. 1:14–16) Pripravljeni bi morali biti, da se podrejamo drug drugemu in si prizadevamo za širjenje dobre novice. (Efež. 5:21) Zdaj je bolj kot kdaj prej pomembno, da na prvo mesto v življenju damo Božje kraljestvo, ne pa da se posvečamo lastnim interesom. (Mat. 6:33) Če to ohranjamo v mislih in sodelujemo pri tem, da se širi dobra novica, smo veseli in zadovoljni že danes. V prihodnosti pa nas čakajo večni blagoslovi.

¹³ Jehovove priče smo edinstveno ljudstvo. Izbrani smo kot čisto ljudstvo, ki goreče služi svojemu Bogu. (Titu 2:14) Ker častimo Jehova, smo drugačni. Ne samo da z našimi brati in sestrami po svetu služimo z ramo ob rami, ampak tudi vsi govorimo isti jezik resnice in v skladu z njo tudi ravnamo. Jehova je to napovedal po svojem preroku Zefaniju: »Takrat bom ljudstva naučil čist jezik, da bodo vsi klicali moje ime Jehova in mi služili z ramo ob rami.« (Zef. 3:9)

¹⁴ Jehova je Zefanija nato navdihnil, da je opisal svetovno bratovščino, ki danes zares obstaja: »Preživeli Izraelci ne bodo ravnali nepravično, ne bodo lagali niti ne bodo s svojim jezikom varali. Kakor ovce bodo počivali in jedli in nihče jim ne bo vlival strahu.« (Zef. 3:13) Enotno lahko sodelujemo zato, ker razumemo Božjo Besedo, v kateri je zapisana resnica, in ker smo spremenili svoj način razmišljanja ter življenje uskladili z Jehovovimi merili. S človeškega vidika je videti, da dosegamo nekaj nemogočega. Res smo posebno ljudstvo – Božje ljudstvo, ki po vsej zemlji slavi Jehova. (Miha 2:12)