»Obiskoval je občine in jih krepil«

 1.–3. a) Kdo je Pavlov novi sodelavec in kakšen je? b) Kaj bomo spoznali v tem poglavju?

APOSTOL Pavel se skupaj z nekim mladeničem odpravi na pot. Ko po razgibanem terenu potujeta v drug kraj, tega mladeniča zamišljeno opazuje. Ime mu je Timotej. Timotej je še mlad, verjetno je v poznih najstniških ali zgodnjih 20-ih letih, in poln moči. Z vsakim korakom na tem novem potovanju se vse bolj oddaljuje od svojega doma. Dan se izteka, Listra in Ikonij pa počasi izginjata v daljavi. Kaj čaka ta popotnika? Pavel že nekoliko ve, kaj lahko pričakujeta, ker je to njegovo drugo misijonarsko potovanje. Ve, da je pred njima veliko nevarnosti in problemov. Ali jim bo mladenič poleg njega kos?

² Pavel Timoteju zaupa, morda celo bolj, kakor ta ponižni mladenič sam sebi. Zaradi nedavnih dogodkov je Pavel še bolj prepričan, da na potovanju potrebuje pravega sodelavca. Ve, da bo delo, ki ju čaka, in sicer obiskovanje in utrjevanje občin, od njiju zahtevalo trdno odločenost in enotnost v mišljenju. Zakaj morda tako razmišlja? Mogoče zaradi nesoglasja, ki ga je nekaj časa nazaj imel z Barnabom.

³ V tem poglavju bomo spoznali več o tem, kako čim uspešneje reševati nesoglasja. Spoznali bomo tudi, zakaj je Pavel za sodelavca izbral ravno Timoteja in katero pomembno vlogo imajo danes okrajni nadzorniki.

 4. Kakšni so bili Pavlovi načrti za drugo misijonarsko potovanje?

⁴ V prejšnjem poglavju smo videli, kako je skupina štirih bratov (Pavel, Barnaba, Juda in Sila) spodbudila občino v Antiohiji, ko jo je seznanila z odločitvijo vodstvenega organa glede obreze. Kaj je Pavel nato naredil? Obrnil se je na Barnaba in ga seznanil z načrti za novo potovanje: »Dajva, vrniva se v vsa mesta, v katerih sva oznanila Jehovovo besedo. Obiščiva brate in poglejva, kako je z njimi.« (Apd. 15:36) Pavel s tem ni predlagal, da bi te nove kristjane samo prijateljsko obiskala. Knjiga Apostolska dela odkriva pravi namen njegovega drugega misijonarskega potovanja. Prvič, Pavel je nameraval izročati odredbe, ki jih je izdal vodstveni organ. (Apd. 16:4) In drugič, kot potujoči nadzornik je želel občine duhovno spodbuditi in jim pomagati, da bi se krepile v veri. (Rim. 1:11, 12) Kako pa zgled apostolov posnema novodobna organizacija Jehovovih prič?

 5. Kako novodobni Vodstveni organ vodi in spodbuja občine?

⁵ Danes Kristus vodi svojo občino po Vodstvenem organu Jehovovih prič. Ti zvesti maziljeni bratje usmerjajo in spodbujajo vse občine po svetu po pismih, tiskanih in digitalnih publikacijah, shodih in drugih komunikacijskih sredstvih. Vodstveni organ si tudi prizadeva, da je tesno povezan z vsako občino. To mu uspe s pomočjo okrajnih nadzornikov. Vodstveni organ je za okrajne nadzornike neposredno postavil že na tisoče usposobljenih starešin po svetu.

 6., 7. Katere naloge med drugim opravljajo okrajni nadzorniki?

⁶ Novodobni okrajni nadzorniki se trudijo, da se osebno posvetijo vsem bratom in sestram v občini, ki jo obiščejo, in jih duhovno spodbudijo. Kako pa to naredijo? Tako da posnemajo zgled kristjanov iz prvega stoletja, kot je bil Pavel. Pavel je brata, ki je bil tako kot on nadzornik, spodbudil: »Vneto oznanjaj Božjo besedo v dobrih in slabih časih, opominjaj, ostro karaj in spodbujaj, pri tem pa bodi zelo potrpežljiv in spretno poučuj. [...] Oznanjuj dobro novico.« (2. Tim. 4:2, 5)

⁷ Skladno s to spodbudo torej okrajni nadzornik (skupaj s svojo ženo, če je poročen) sodeluje s krajevnimi oznanjevalci pri različnih oblikah oznanjevanja. Takšni potujoči služabniki so goreči oznanjevalci in spretni učitelji, kar na čredo pozitivno vpliva. (Rim. 12:11; 2. Tim. 2:15) Znani so po svoji požrtvovalni ljubezni. Z veseljem se razdajajo za druge, saj potujejo tudi ob slabem vremenu in celo po nevarnih območjih. (Fil. 2:3, 4) Okrajni nadzorniki s svetopisemskimi govori občine prav tako spodbujajo, poučujejo in opominjajo. Vsem v občini koristi, če premišljujejo o njihovem vedenju in posnemajo njihovo vero. (Heb. 13:7)

 8. Kako se je Barnaba odzval na Pavlovo povabilo?

⁸ Barnaba se je strinjal s Pavlovim predlogom, da obiščeta brate. (Apd. 15:36) Pavel in Barnaba sta med prvim potovanjem že dobro sodelovala in sta poznala ozemlje in ljudi, ki naj bi jih obiskala. (Apd. 13:2–14:28) Zato se je predlog, da bi nalogo opravila skupaj, zdel razumen in praktičen. Vendar ni šlo vse tako gladko. V Apostolskih delih 15:37 beremo: »Bárnaba je vztrajal, da vzameta s seboj Janeza, imenovanega tudi Marko.« Barnaba tega ni samo predlagal. »Vztrajal je«, da ju bo na tem misijonarskem potovanju kot popotni sodelavec spremljal njegov bratranec Marko.

 9. Zakaj se Pavel z Barnabom ni strinjal?

⁹ Pavel se s tem ni strinjal. Zakaj ne? Poročilo pravi: »Pavel pa se s tem ni strinjal, saj ju je [Marko] v Pamfíliji zapustil in ju ni več spremljal pri delu.« (Apd. 15:38) Marko je Pavla in Barnaba spremljal že na njunem prvem misijonarskem potovanju, ampak z njima ni ostal do konca. (Apd. 12:25; 13:13) Na začetku potovanja, ko so bili še v Pamfiliji, je Marko zapustil dodelitev in se vrnil domov v Jeruzalem. V Svetem pismu nič ne piše, zakaj je odšel, toda apostolu Pavlu se je Markovo ravnanje očitno zdelo neodgovorno. Morda je dvomil o tem, ali je Marko res zanesljiv.

10. Do česa je pripeljalo nesoglasje med Pavlom in Barnabom?

¹⁰ Vendar je Barnaba vztrajal, da Marka vzameta s seboj. Pavel pa je vztrajal, da ga ne vzameta. V Apostolskih delih 15:39 beremo: »Zaradi tega je med njima prišlo do hudega prepira in nazadnje sta šla vsak svojo pot.« Barnaba je vzel s seboj Marka in odplul na Ciper, od koder je bil doma. Pavel pa je ostal pri svojem načrtu. Poročilo pravi: »Pavel pa je izbral Sila in odšel, potem ko so bratje molili, naj mu Jehova izkaže nezasluženo dobroto.« (Apd. 15:40) »Na poti skozi Sirijo in Kilíkijo je obiskoval občine in jih krepil.« (Apd. 15:41)

11. Kaj nam bo pomagalo ohraniti dober odnos, ko nas kdo užali?

¹¹ To poročilo nas lahko spomni na to, kako nepopolni smo. Pavel in Barnaba sta bila postavljena za posebna predstavnika vodstvenega organa. Verjetno je tudi sam Pavel postal član vodstvenega organa. Vseeno pa so Pavla in Barnaba v tistem trenutku premagala nepopolna človeška nagnjenja. Ampak, ali sta dovolila, da je ta spor med njima trajno uničil prijateljstvo? Res je, da sta bila nepopolna, vendar sta bila tudi ponižna. Razmišljala sta tako kot Kristus. Nedvomno sta se čez čas izkazala kot prava krščanska brata in si odpustila. (Efež. 4:1–3) Kasneje je Pavel pri drugih teokratičnih nalogah sodeloval z Markom.a (Kol. 4:10)

12. V čem bi morali današnji nadzorniki posnemati Pavla in Barnaba?

¹² Takšen izbruh jeze za Barnaba in Pavla ni bil značilen. Barnaba je bil znan kot ljubeč in radodaren človek. To je zanj veljalo celo tako zelo, da ga apostoli niso klicali po njegovem rojstnem imenu Jožef, ampak so mu dali vzdevek Barnaba, kar pomeni »sin tolažbe«. (Apd. 4:36) Tudi Pavel je bil znan po tem, da je bil ljubeč in blag. (1. Tes. 2:7, 8) Vsi današnji krščanski nadzorniki, tudi okrajni nadzorniki, bi morali posnemati Pavla in Barnaba. Vedno bi si morali prizadevati, da so ponižni in da z drugimi starešinami in celotno čredo ravnajo ljubeče. (1. Pet. 5:2, 3)

13., 14. a) Kdo je bil Timotej in kdaj ga je Pavel verjetno spoznal? b) Zakaj se je Pavel Timoteju še posebej posvetil? c) Kakšno nalogo je Timotej dobil?

¹³ Pavel je med svojim drugim misijonarskim potovanjem obiskal rimsko provinco Galatijo, kjer je že bilo ustanovljenih nekaj občin. Tako je »prišel v Derbo in nato še v Listro«. Poročilo se nadaljuje: »Tam je živel neki učenec z imenom Timotej. Njegova mama, ki je bila prav tako učenka, je bila Judinja, njegov oče pa Grk.« (Apd. 16:1)b

¹⁴ Očitno je Pavel Timotejevo družino spoznal okoli leta 47 n. št., ko je prvič obiskal to območje. Dve ali tri leta pozneje, med svojim drugim obiskom, se je Pavel mladeniču Timoteju še posebej posvetil. Zakaj? Ker so o Timoteju bratje »govorili pohvalno«. Priljubljen ni bil le pri bratih v domačem mestu, ampak tudi pri bratih v drugih občinah. Iz poročila izvemo, da so o njem pohvalno govorili bratje v Listri pa tudi v Ikoniju, ki je bil kakih 30 kilometrov stran. (Apd. 16:2) Pod vodstvom svetega duha so starešine mlademu Timoteju zaupali pomembno nalogo, in sicer da Pavlu in Silu pomaga kot potujoči služabnik. (Apd. 16:3)

15., 16. Zaradi česa je bil Timotej pri drugih na dobrem glasu?

¹⁵ Zaradi česa pa je bil Timotej že v mladih letih na tako dobrem glasu? Ali morda zaradi svoje inteligence, videza ali nadarjenosti? Takšne stvari ponavadi na ljudi naredijo vtis. Celo prerok Samuel se je nekoč pustil preveč vplivati videzu človeka. Ampak Jehova ga je opomnil: »Jaz namreč ne vidim stvari tako, kot jih vidi človek. Človek vidi to, kar je pred očmi, jaz, Jehova, pa vidim v srce.« (1. Sam. 16:7) Timotej si dobrega imena med sokristjani ni pridobil zaradi kakšne naravne sposobnosti, ampak zaradi lepih lastnosti.

¹⁶ Leta kasneje je apostol Pavel omenil nekaj Timotejevih krščanskih lastnosti. Opisal je njegovo dobro stališče, požrtvovalno ljubezen in njegovo marljivost pri izpolnjevanju teokratičnih nalog. (Fil. 2:20–22) Timotej je bil znan tudi po svoji »nehinavski veri«. (2. Tim. 1:5)

17. Kako lahko današnji mladi posnemajo Timoteja?

¹⁷ Mnogi današnji mladi posnemajo Timoteja, tako da razvijajo lastnosti, ki so Bogu všeč. Tako si že v mladih letih ustvarijo dobro ime pri Jehovu in njegovem ljudstvu. (Preg. 22:1; 1. Tim. 4:15) Imajo nehinavsko vero in ne živijo dvojnega življenja. (Ps. 26:4) Zato lahko imajo tako kot Timotej v občini pomembno vlogo. Ko postanejo oznanjevalci dobre novice in se čez čas posvetijo Jehovu ter krstijo, s tem zelo spodbudijo vse okoli sebe, ki imajo radi Jehova.

18. a) Kakšne posebne naloge sta kot potujoča služabnika opravljala Pavel in Timotej? b) Kako so bile občine blagoslovljene?

¹⁸ Pavel in Timotej sta sodelovala več let. Kot potujoča služabnika sta opravljala razne naloge, ki jima jih je zaupal vodstveni organ. Svetopisemsko poročilo pravi: »Ko so Pavel in njegova spremljevalca potovali skozi mesta, so tamkajšnjim bratom sporočali, kakšne odredbe so sprejeli apostoli in starešine v Jeruzalemu.« (Apd. 16:4) Očitno so občine upoštevale smernice apostolov in starešin v Jeruzalemu. Ker so bile poslušne, so se »krepile v veri in število učencev je iz dneva v dan raslo«. (Apd. 16:5)

19., 20. Zakaj bi kristjani morali ubogati tiste, ki med nami vodijo?

¹⁹ Podobno smo tudi danes Jehovove priče blagoslovljene, ker ubogamo smernice tistih, ki med nami vodijo, in se jim podrejamo. (Heb. 13:17) Scena sveta se nenehno spreminja, zato je zelo pomembno, da smo kristjani na tekočem z duhovno hrano, ki nam jo priskrbuje »zvesti in preudarni suženj«. (Mat. 24:45; 1. Kor. 7:29–31) Tako se bomo lahko obvarovali pred duhovno nesrečo in ostali »neomadeževani od sveta«. (Jak. 1:27)

²⁰ Res je, da so novodobni krščanski nadzorniki, tudi člani Vodstvenega organa, nepopolni, tako kot so bili Pavel, Barnaba, Marko in drugi maziljeni starešine v prvem stoletju. (Rim. 5:12; Jak. 3:2) Vendar se Vodstveni organ natančno ravna po Božji Besedi in zvesto posnema zgled apostolov, zato je vreden našega zaupanja. (2. Tim. 1:13, 14) Rezultat tega je, da se občine krepijo v veri.