Od koga lahko pričakujemo resnično pravičnost

»Ali bi vse zemlje Sodnik ne delal po pravici?« – 1. MOJZESOVA KNJIGA 18:25.

1., 2. Kako mnogi reagirajo na vedno večjo krivičnost?

VERJETNO se s kančkom grenkobe zavedaš, da se krivičnost vedno bolj množi. Kako ti osebno reagiraš na vedno večje pomanjkanje resnične pravičnosti?

² Nekateri so na krivičnost reagirali tako, da so pričeli dvomiti v obstoj pravičnega Boga. Morda celo trdijo, da so agnostiki. Verjetno si za ta izraz že slišal, nanaša se na osebo, ki misli, »da je sleherna stvarnost [Boga] neznana in je verjetno tudi ni mogoče spoznati«. Biolog Thomas H. Huxley, zagovornik Darwinove evolucije v 19. stoletju, je prvi besedo »agnostik« uporabil na tak način.a

3., 4. Od kod izvira beseda »agnostik«?

³ Od kod je Huxley izpeljal izraz »agnostik«? Pravzaprav ga je izpeljal iz izraza, ki ga je v drugačnem smislu uporabil neki odvetnik v prvem stoletju, apostol Pavel. Pojavlja se v enem od najznamenitejših govorov, kar jih je kdaj bilo. Ta govor nam nudi razumno osnovo, da bi izvedeli, kako in kdaj bo prevladala pravičnost za vse in kako nam to lahko osebno koristi.

⁴ Beseda »agnostik« (»neznan«) je bila vzeta iz besedila, ki govori o tem, kako je Pavel omenil oltar, na katerem je bil napis »Nepoznanemu Bogu«. Ta kratek govor je zdravnik Luka zapisal v 17. poglavju zgodovinske knjige Apostolska dela. V tem poglavju najprej piše o tem, kako je Pavel prišel v Atene. V okvirju na naslednji strani si lahko prebereš Lukove uvodne besede in celoten govor.

 5. V kakšnem okolju je Pavel govoril Atencem? (Daj prebrati Apostolska dela 17:16–31.)

⁵ Pavlov govor je zares mogočen in zasluži, da o njem skrbno premišljamo. V času, ko se okrog nas dogajajo velike krivice, se lahko iz njega mnogo naučimo. Najprej upoštevaj, v kakšnem okolju je potekal ta govor, kar lahko prebereš v Apostolskih delih 17:16–21. Atenci so bili ponosni, ker so živeli v slavnem središču učenosti, kjer so poučevali Sokrat, Platon in Aristotel. Atene so bile tudi zelo religiozno mesto. Pavel je povsod videl malike: boga vojne Aresa ali Marsa; Zevsa; boga zdravilstva Eskulapa; Pozejdona, krutega boga morja; Dioniza, Atene, Erosa in mnogih drugih.

 6. Kako v primerjavi s tem, na kar je Pavel naletel v Atenah, izgleda področje, v katerem ti živiš?

⁶ Kaj pa, če bi si Pavel ogledoval tvoje mesto ali kraj? Verjetno bi lahko videl številne malike ali religiozne podobe in sicer tudi v deželah tako imenovanega krščanstva. Drugod bi jih lahko videl še več. V nekem priročniku piše: »Indijski bogovi so za razliko od njihovih muhastih grških ‚bratov‘ monogamni in nekaj najvplivnejših sil pripisujejo njihovim spremljevalkam. ... Brez pretiravanja lahko rečemo, da je na milijone bogov vpletenih v vse oblike življenja in narave.«

 7. Kakšni so bili grški starodavni bogovi?

⁷ Mnogi grški bogovi so opisani kot dlakocepski in zelo nemoralni. Njihovo vedenje bi bilo sramotno za smrtnike, da, v večini držav bi celo predstavljajo kazniva dejanja. Zato se lahko upravičeno sprašuješ, kakšno pravičnost so lahko takrat Grki pričakovali od takih bogov. Kljub temu pa je Pavel ugotovil, da so jim bili Atenci zelo privrženi. Poln pravičnega prepričanja je pričel pojasnjevati vzvišene resnice pristnega krščanstva.

Izzivalno občinstvo

 8. a) Katera osnovna verovanja in gledišča so bila značilna za epikurejce? b) Kaj so verjeli stoiki?

⁸ Nekateri Judje in Grki so poslušali z zanimanjem, toda kako so reagirali vplivni epikurejski in stoični filozofi? Kot boš videl, so bile njihove zamisli v mnogem podobne današnjim prepričanjem večine ljudi, celo tistim, o katerih poučujejo otroke v šolah. Epikurejci so spodbujali k takšnemu življenju, iz katerega bi se dalo izvleči kar največ užitka, še posebej v duševnem pogledu. Za njihovo filozofijo ‚jejmo in pijmo, kajti jutri bomo umrli‘, je bilo značilno pomanjkanje načelnosti in vrlin. (1. Kor. 15:32) Niso verjeli, da so bogovi ustvarili vesolje; po njihovem naj bi življenje nastalo slučajno v mehaničnem vesolju. Poleg tega pa so menili, da se bogovi ne zanimajo za ljudi. Kaj pa stoiki? Poudarjali so logiko, verjeli so, da sta materija in moč osnovni načeli v vesolju. Namesto da bi verjeli v Boga kot osebo, so si ga stoiki zamišljali kot neosebno božanstvo. Prav tako so bili prepričani, da človeške zadeve kroji usoda.

 9. Zakaj so bile razmere, v katerih je oznanjal Pavel, polne izzivov?

⁹ Kako so se ti filozofi odzvali na Pavlovo javno poučevanje? Ker so bili Atenci tedaj znani po radovednosti, pomešani z domišljavostjo, so ti filozofi pričeli razpravljati s Pavlom. Nazadnje so ga odvedli na Areopag. Iznad atenske tržnice, vendar pod Akropolisom, je bil skalnat hrib, ki so ga imenovali po bogu vojne, Marsu ali Aresu, zato so mu rekli Marsov grič ali Areopag. V starem času se je tam sestajalo sodišče ali koncil. Pavla so torej verjetno pripeljali pred roko pravice; morda so se zbrali pod impresivnim Akropolisom, ki se je nahajal nad njimi in kjer je bil slavni Parthenon, pa tudi drugi templji in kipi. Nekateri so menili, da Pavel tvega, ker je rimski zakon prepovedoval oznanjevanje novih bogov. Toda četudi bi Pavla odpeljali na Areopag samo zato, da pojasni svoje verovanje ali da dokaže, če je usposobljen učitelj, se je vseeno znašel pred številnim občinstvom. Ali jim bo lahko razložil svoje pomembno sporočilo, ne da bi jih odbil?

10. Kako taktično je Pavel pričel svoje poučevanje?

¹⁰ V Apostolskih delih 17:22, 23, poglej, kako taktično in modro je Pavel pričel. Ko je potrdil, kako verni so bili Atenci in koliko malikov imajo, so nekateri poslušalci to vzeli kot kompliment. Pavel ni napadel njihovega mnogoboštva. Raje se je osredotočil na oltar, ki je bil posvečen »nepoznanemu bogu«. Zgodovina dokazuje, da so takšni oltarji res obstojali, kar krepi naše zaupanje v Lukovo poročilo. Pavlu je ta oltar poslužil kot odskočna deska. Atenci so cenili znanje in logiko. Kljub temu pa so priznali, da obstoja bog, ki je njim »nepoznan« (gr. agnostos). Zato je bilo edino logično, da so Pavlu dovolili, naj jim pojasni za katerega boga gre. Takšnemu razpravljanju nihče ne more oporekati, kajne?

Ali Boga ni mogoče spoznati

11. Kako je Pavel svoje poslušalce navedel na razmišljanje o pravem Bogu?

¹¹ Kako pa je izgledal ta »nepoznani Bog«? »Ta Bog« je naredil svet in vse, kar je na njem. Noben človek ne more zanikati obstoja vesolja, rastlin, živali in nas, ljudi. Moč in razum, da modrost, ki jo vidimo v vesolju, pove, da gre za izdelek modrega in mogočnega Stvarnika in da ni nastalo slučajno. Takšno razmišljanje je celo bolj utemeljeno v današnjem času.

12., 13. Kateri sodobni dokazi potrjujejo Pavlove trditve?

¹² Pred kratkim je britanski zvezdoslovec sir Bernard Lowell v knjigi In the Centre of Immensities (V središču brezmejnosti) pisal o izjemni zapletenosti najpreprostejših življenjskih oblik na zemlji. Razglabljal je tudi o tem, ali je verjetno, da bi to življenje nastalo slučajno. Njegov sklep je takle: »Verjetnost, ... da je naključje povzročilo oblikovanje ene najmanjših beljakovinskih molekul, je neznansko majhna. Znotraj mejnih pogojev časa in prostora, ki ga obravnavamo, pa je pravzaprav enaka ničli.«

¹³ Ali pa poglejmo drugo skrajnost – ogromno vesolje. Zvezdoslovci so za preučevanje njegovega nastanka uporabili najsodobnejše elektronske naprave. Kaj so odkrili? V knjigi God and the Astronomers (Bog in astronomi) dr. Robert Jastrow piše: »Sedaj vidimo, kako dokazi zvezdoslovja vodijo k biblijskemu gledišču o začetku sveta.« »Za znanstvenika, ki je zaverovan v moč svojega uma, se zgodba konča kakor moreče sanje. Preplezal je gore nevednosti, sedaj je tik pred tem, da premaga najvišji vrh. Povzpne se čez zadnjo skalo, tam pa ga pozdravi skupina teologov [ljudi, ki verjamejo v ustvarjanje], ki je tam sedela že stoletja.« (Primerjaj Psalm 19:1.)

14. Katero logično razmišljanje podpira Pavlovo izjavo o Bogu, ki ne prebiva v svetiščih, ki so narejena z rokami?

¹⁴ Tako torej vidimo, kako natančen je bil Pavlov komentar v Apostolskih delih 17:24, ki nas vodi do njegove naslednje misli v 25. vrstici. Mogočni Bog, ki lahko naredi »svet in vse, kar je na njem«, je gotovo mogočnejši od snovnega vesolja. (Hebr. 3:4) Zato ne bi bilo razumno misliti, da se ga lahko omeji na življenje v templjih, narejenih s človeškimi rokami, še posebej tistih, ki so jih zgradili ljudje, ki so priznali, da jim je ta Bog »nepoznan«. Kako odlična misel je to bila za tiste atenske filozofe, ki so tedaj morda ravno pogledovali po mnogih templjih, ki so bili nad njimi! (1. Kr. 8:27; Iz. 66:1)

15. a) Zakaj so Pavlovi poslušalci verjetno mislili na Ateno? b) Do kakšnega sklepa pridemo na osnovi misli, da je Bog Dajalec?

¹⁵ Verjetno so Pavlovi poslušalci izkazovali svojo privrženost podobam njihove glavne boginje Atene, ki so stale na Akropolisu. Čislana Atena v Parthenonu je bila vsa iz slonovine in zlata. Drugi kip Atene je bil visok približno 20 metrov in ga je bilo videti z ladij na morju. Pravijo, da je eden teh malikov, Atena Polias, padel z neba. Ljudje so zanj redno prinašali nova, ročno izdelana oblačila. Pa vendar, če je Bog, ki ga ti ljudje niso poznali, ustvaril vesolje, zakaj bi potem potreboval stvari, ki bi jih prinašali ljudje? On nam daje, kar potrebujemo: naše »življenje«; »dihanje«, s pomočjo katerega to življenje ohranjamo; in »vse«, tudi sonce, dež in plodno zemljo, na kateri raste naša hrana. (Ap. dela 14:15–17; Mat. 5:45) On je Dajalec, ljudje pa so tisti, ki dobivajo, prejemajo. Dajalec pa gotovo ni odvisen od prejemnikov.

Vsi – iz enega človeka

16. Kaj je Pavel trdil glede izvora človeštva?

¹⁶ Nato pa apostol Pavel v Apostolskih delih 17:26 govori o resnici, o kateri bi morali premišljevati mnogi ljudje, še posebej zato, ker je danes toliko rasne krivičnosti. Dejal je, da je »naredil, da iz ene krvi ves rod človeški prebiva po vsem licu zemlje«. Zamisel, da ljudje vseh ras sestavljajo bratovščino (in to je povezano s pravičnostjo), jih je navedla na razmišljanje, saj so Atenci trdili, da so posebnega rodu, ki jih ločuje od ostalih ljudi. Pavel pa je sprejemal poročilo 1. Mojzesove knjige o prvem človeku Adamu, ki je postal prednik vseh nas. (Rim. 5:12; 1. Kor. 15:45–49) Morda se sprašuješ: ‚Ali lahko v današnji znanstveni dobi najdemo kakšno potrditev te zamisli?‘

17. a) Kako nekateri sodobni dokazi kažejo v isto smer kot Pavel? b) Kako to vpliva na pravičnost?

¹⁷ Teorija o evoluciji ali razvojni nauk predpostavlja, da se je človek razvil v različnih krajih in v različnih oblikah. Toda na začetku prejšnjega leta je Newsweek posvetil svojo znanstveno stran »Iskanju Adama in Eve«. Osredinil se je na nedavni napredek na področju genetike. Čeprav se, kot je bilo pričakovati, vsi znanstveniki niso strinjali, pa slika, ki se pojavlja, kaže na zaključek, da smo vsi imeli skupnega genskega prednika. Ali ne bi torej morala biti za vse enaka pravica, ker smo, kot je bilo v Bibliji že zdavnaj zapisano, vsi med seboj bratje? Ali se ne bi moralo z vsakim nepristrano ravnati ne glede na barvo kože, vrsto las ali drugih zunanjih značilnosti? (1. Mojz. 11:1; Ap. dela 10:34, 35) Kljub temu pa še moramo izvedeti, kako in kdaj bodo ljudje dočakali pravičnost.

18. Na osnovi česa je Pavel lahko govoril o Božjem ravnanju z ljudmi?

¹⁸ No, v 26. vrstici je Pavel opozoril na to, da lahko od Stvarnika pričakujemo, da ima voljo oziroma pravičen namen s človeštvom. Apostol Pavel je vedel, da je Jehova, ko se je ukvarjal z izraelskim ljudstvom, določil, kje naj živi in kako lahko z njim ravnajo drugi narodi. (2. Mojz. 23:31, 32; 4. Mojz. 34:1–12; 5. Mojz. 32:49–52) Seveda so Pavlovi poslušalci njegove komentarje verjetno ponosno povezali z njimi samimi. Pravzaprav je Jehova, pa naj so oni to vedeli ali ne, preroško izrazil svojo voljo o času ali zgodovinskem trenutku, ko bo Grčija postala peta velika svetovna sila. (Dan. 7:6; 8:5–8, 21; 11:2, 3) Ali ni razumno, da bi ljudje morali spoznati Njega, ki lahko upravlja z narodi?

19. Zakaj je Pavlova misel iz Apostolskih del 17:27 razumna?

¹⁹ Prav tako ne bi bilo razumno, če bi nas Bog pustil v nevednosti o samem sebi in bi kot slepi blodili okrog. Atencem in nam je dal osnovo, s pomočjo katere ga lahko spoznamo. V Pismu Rimljanom 1:20 je Pavel pozneje pisal: »Kajti, kar se od njega [Boga] ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.« Zato res ni tako daleč od nas, če ga želimo najti in spoznati. (Ap. dela 17:27)

20. Kako resnično je to, da »živimo, se gibljemo in smo«?

²⁰ K temu bi nas moralo navesti cenjenje, kot nam to predlagajo Apostolska dela 17:28. Bog nam je dal življenje. Dejansko imamo mnogo več od preprostega življenja, če pomislimo, da ima tudi drevo življenje. Mi, in večina živali, imamo večje življenjske zmožnosti, da se lahko gibljemo. Ali nismo zaradi tega srečni? Pavel dalje razvija to misel. Mi živimo kot razumna bitja z lastno osebnostjo. Naši možgani, ki smo jih dobili od Boga, nam omogočajo, da mislimo, dojemamo abstraktna načela (kot je resnična pravičnost), gojimo upanje – da, vidimo lahko celo, kako se bo v bodočnosti izvršila Božja volja. Kot se verjetno zavedaš, je Pavel moral spoznati, da bi to bilo epikurejskim in stoičnim filozofom težko sprejeti. Da bi jim pomagal, je citiral grške pesnike, ki so jih poznali in cenili in ti pesniki so podobno rekli: »Saj tudi rodu njegovega smo.«

21. Kako bi moralo na nas vplivati dejstvo, da smo Božjega ‚rodu‘?

²¹ Če se ljudje zavedamo, da smo njegovega rodu oziroma delo Najvišjega, tedaj je edino primerno, da s tem v skladu živimo. Občudovati moramo Pavlovo pogumnost, ko je stal skorajda v senci Akropolisa. Pogumno je razpravljal o tem, da je naš Stvarnik zagotovo večji od kipov, ki so jih naredili ljudje, celo od tistega, ki je bil narejen iz slonovine in zlata in je stal v Parthenonu. Vsi mi, ki se strinjamo s Pavlovo izjavo, se moramo prav tako strinjati s tem, da Bog ni podoben nikakršnemu brezživljenjskemu maliku, ki jih danes častijo mnogi ljudje. (Iz. 40:18–26)

22. Kako je s tem, da bomo deležni pravičnosti, povezano kesanje?

²² Ni dovolj, da nekdo to dejstvo s svojim umom mehanično sprejme, živi pa še vedno enako kot prej. Pavel je to jasno povedal v 30. vrstici: »Bog torej ukazuje sedaj, ne ozirajoč se na čase nevednosti, [ko si je nekdo Boga predstavljal kot slabotnega malika ali pa se je sprijaznil s takšnim čaščenjem] vsem ljudem povsod, naj se izpokore.« Tako je Pavel svoj govor stopnjeval do mogočnega zaključka in predstavil presenetljivo misel: izpokorjenje oziroma kesanje! Če torej od Boga pričakujemo resnično pravičnost, to pomeni, da se bomo morali pokesati. Kaj to zahteva od nas? In kako bo Bog vsem priskrbel pravičnost?

[Podčrtna opomba]

Bi lahko odgovoril

◻ Na kakšno stanje v verskem smislu je Pavel naletel v Atenah in kakšne podobne razmere obstajajo tudi danes?

◻ V čem je Bog večji od vseh lažnih božanstev, ki so jih Atenci častili v Pavlovih dneh?

◻ Katero osnovno dejstvo glede tega, kako je Bog ustvaril človeške rase, naznanja, da bi morala pravičnost biti na voljo vsem?

◻ Kako bi morali ljudje reagirati na spoznanje o Božji veličini?

[Okvir na strani 26]

Pravičnost za vse – Apostolska dela, 17. poglavje

»16 Ko ju je pa Pavel čakal v Atenah, se togoti duh njegov v njem, ko vidi, da je mesto polno malikov. 17 Razgovarja se torej v shodnici z Judi in pobožnimi ter na trgu vsak dan s tistimi, na katere se je nameril. 18 A tudi nekateri izmed epikurejskih in stoiških modrijanov so se prepirali z njim; in nekateri so govorili: ‚Kaj hoče ta kvasač povedati‘, a drugi: ‚Zdi se, da je oznanjevalec tujih bogov‘ – ker jim je oznanjeval evangelij o Jezusu in vstajenju. 19 In ga vzemo in odpeljejo na Areopag, govoreč: ‚Moremo li zvedeti, kakšen je ta novi nauk, ki ga ti oznanjuješ? 20 Kajti nekaj čudnega nam prinašaš v ušesa; zato hočemo zvedeti, kaj če to biti.‘ 21 Vsi Atenci in tujci, ki so tam bivali, niso pa za nič drugega tolikanj marali, nego pripovedovati ali poslušati kaj novega. 22 Ustopivši se pa sredi Areopaga, reče Pavel:

‚Možje Atenci, po vsem vidim, da ste nekako prebogaboječi. Ko sem se namreč izprehajal po mestu in ogledoval svetišča vaša, sem našel tudi oltar, ki je na njem bilo napisano: »Nepoznanemu Bogu.« Kar torej častite, dasi tega ne poznate, to vam jaz oznanjujem. 24 Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, on, ki je neba in zemlje Gospodar, ne prebiva v svetiščih, ki so z rokami narejena; 25 tudi se mu ne streže s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, ko sam daje vsem življenje in dihanje in vse; 26 in je naredil, da iz ene krvi ves rod človeški prebiva po vsem licu zemlje, določivši odmenjene čase in meje njih prebivanju: 27 da bi iskali Boga, ne bi li ga kako otipali in našli, ko vendar ni daleč nobenemu od nas. Zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo, kakor so tudi nekateri vaših pesnikov rekli: »Saj tudi rodu njegovega smo.«

29 Ker smo torej Božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamenu, obdelanemu po umetelnosti in iznajdljivosti človeški. 30 Bog torej ukazuje sedaj, ne ozirajoč se na čase nevednosti, vsem ljudem vsepovsod, naj se izpokore; 31 zato ker je določil dan, ob katerem bo sodil vesoljni svet v pravičnosti po možu, ki ga je za to odločil, podavši vero vsem s tem, da ga je obudil iz mrtvih.‘«

[Okvir na strani 27]

Vesolje je bilo ustvarjeno

1980. leta je dr. John O’Keefe, sodelavec agencije NASA (nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje) pisal: »Pridružujem se Jastrowemu mnenju, da je sodobna astronomija našla zanesljive dokaze, da je vesolje bilo ustvarjeno pred kakimi petnajstimi do dvajsetimi milijardami let.« »Zelo me je ganilo to, ko sem videl, kako se lahko dokaze za ustvarjanje ... tako jasno vtisne na vse okoli nas: skale, nebo, radijske valove in na večino osnovnih fizikalnih zakonov.«

[Okvir na strani 29]

»Iskanje Adama in Eve«

Pod tem naslovom je med drugim v Newsweeku pisalo: »Veteran na področju izkopavanja, Richard Leakey, je decembra 1977. leta izjavil: ‘Niti enega središča ni, kjer bi bil rojen sodobni človek.‘ Toda danes genetiki nagibajo k drugačnemu mišljenju. ... ‚Če je le-to točno, bi nanj stavil svoj denar; ta ideja je namreč zelo pomembna,‘ pravi Stephen Jay Gould, paleontolog in esejist s Harvarda. ‚Vodi nas do spoznanja, da so vsa človeška bitja, kljub razlikam glede zunanjega videza, v resnici člani ene bitnosti, ki je nastala nedavno na enem kraju. Obstoja vrsta biološkega bratstva, ki je mnogo bolj globoka kot smo kdajkoli mislili.‘« (11. januarja 1988)