Žarki luči v apostolskih časih

»Luč povsod vzhaja pravičnemu in veselje njim, ki so pravega srca.« (PSALM 97:11)

 1. Kako so današnji Jehovove priče podobni zgodnjim kristjanom?

KAKO zelo pravi kristjani cenimo te besede iz Psalma 97:11! Vedno znova nam namreč ‚vzhaja luč‘. Nekateri že desetletja opazujemo Jehovovo vzhajajoče osvetljevanje. Vse to pa nas spominja na besede iz Pregovorov 4:18: »Pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.« Jehovove priče smo podobni zgodnjim kristjanom, saj tudi mi Sveto pismo cenimo bolj kakor tradicijo. Stališče teh prvih kristjanov pa je moč jasno razbrati iz zgodovinskih knjig in pisem napisanih po božjem navdihnjenju, ki jih najdemo v Krščanskih grških spisih.

 2. Kateri so bili eni izmed prvih žarkov luči, ki so zasvetili Jezusovim sledilcem?

² Nekaj prvih žarkov luči, ki so posvetili tem zgodnjim sledilcem Jezusa Kristusa, je imelo opraviti z Mesijem. Tako je Andrej svojemu bratu Simonu Petru povedal: »Našli smo Mesija.« (Janez 1:41) Nebeški Oče pa je nekaj časa zatem usposobil apostola Petra, da je to izpričal, ko je Jezusu Kristusu rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« (Matevž 16:16, 17; Janez 6:68, 69)

Luč v zvezi z njihovo oznanjevalsko nalogo

3., 4. Kako je Jezus po vstajenju razsvetlil svoje sledilce v zvezi z njihovo prihodnjo dejavnostjo?

³ Jezus Kristus je po vstajenju poslal žarke luči v zvezi z nalogo, ki jo imajo vsi njegovi sledilci. Besede, ki jih je najverjetneje izrekel 500 učencem, ki so se zbrali v Galileji, se glasijo takole: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matevž 28:19, 20; 1. Korinčanom 15:6) Zvedeli so, da se bodo morali vsi, ki se ravnajo po Kristusu, lotiti oznanjevanja in da to ne bo omejeno le na ‚izgubljene ovce Izraelove hiše‘. (Matevž 10:6) Spoznali so tudi, da ne bodo več krščevali z Janezovim krstom v simbol kesanja za odpuščanje grehov. Ljudi bodo morali krščevati »v ime Očeta in Sina in svetega Duha«.

⁴ Le malo preden se je Jezus dvignil v nebesa, je njegovih enajst zvestih apostolov vprašalo: »Gospod, ali boš v tem času v novič postavil kraljestvo Izraelu?« Jezus na vprašanje ni odgovoril. Namesto tega jim je dal še nadaljnje napotke za oznanjevalsko nalogo. Rekel je: »Prejmete moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.« Dotlej so bili le priče za Jehova, odtlej pa tudi za Kristusa. (Dejanja apostolov 1:6-8)

5., 6. Kateri žarki luči so posijali na Jezusove učence ob binkoštih?

⁵ Kako bleščeči žarki luči pa so na Jezusove sledilce posvetili le deset dni pozneje! Šele ob binkoštih leta 33 n. š. so prvič dodobra doumeli, kaj pomenijo besede iz Joela 2:28, 29: »[Jaz, Jehova,] izlijem Duha svojega na vse meso; in sinovi vaši in hčere vaše bodo prorokovali, starci vaši bodo imeli sanje, mladeniči vaši bodo videli prikazni. In celo na hlapce in na dekle izlijem Duha svojega v tistih dneh.« Jezusovi učenci so videli sveti duh. Videli so ga v obliki jezikov, ki so bili podobni ognjenim in so počivali nad glavami kakih 120 mož in žena, zbranih v Jeruzalemu. (Dejanja apostolov 1:12-15; 2:1-4)

⁶ Učenci so na ta binkoštni dan prvič doumeli tudi to, da se besede iz Psalma 16:10 nanašajo na obujenega Jezusa Kristusa. Psalmist tu pravi: »[Ti Bog Jehova] ne zapustiš duše moje v državi smrti, ne daš, da vidi ljubljenec tvoj trohnobo.« Spoznali so, da se te besede ne morejo nanašati na kralja Davida, saj je bil njegov grob vse do takrat pri njih. Nič čudnega, da se jih je kakih 3000, potem ko so slišali pojasnjeno to novo luč, tako prepričalo, da so se še isti dan krstili! (Dejanja apostolov 2:14-41)

 7. Kakšna bleščeča luč je posijala na apostola Petra, ko je obiskal rimskega stotnika Kornelija?

⁷ Izraelci so si dolga stoletja jemali k srcu to, kar je Bog rekel o njih: »Samo vas sem spoznal izmed vseh rodovin na zemlji.« (Amos 3:2) Zato je zares posijal bleščeč žarek luči na apostola Petra in tiste, ki so bili z njim, ko so šli v hišo rimskega stotnika Kornelija in videli, kako so prvič tudi neobrezani nejudovski verniki prejeli sveti duh. Vredno je tudi omeniti, da je samo tokrat kdo prejel sveti duh pred krstom. Toda moralo je biti tako. Peter sicer ne bi vedel, da ti neobrezani nejudje res izpolnjujejo pogoje za krst. Tako pa je popolnoma dojel pomen tega nenavadnega dogodka, zato je vprašal: »Ali more kdo zabraniti vodo, da se ne bi krstili ti [Nejudje], ki so prejeli svetega Duha, kakor tudi mi?« Seveda ni mogel nihče po pravici ugovarjati in tako so se ti nejudje krstili. (Dejanja apostolov 10:44-48; primerjaj Dejanja apostolov 8:14-17.)

Obreze ni več

 8. Zakaj je nekaterim zgodnjim kristjanom bilo težko opustiti obrezo?

⁸ Nadalje je posijal žarek resnice glede vprašanja obreze. Do obrezovanja je prvič prišlo leta 1919 pr. n. š., ko je Jehova sklenil zavezo z Abrahamom. Bog je takrat Abrahamu zapovedal, naj se on pa tudi vsi drugi moški iz njegove hiše obrežejo. (1. Mojzesova 17:9-14, 23-27) Obreza je tako postala razpoznavni znak Abrahamovih potomcev. In kako ponosni so bili na ta svoj običaj! Beseda »neobrezanec« je postala celo izraz zaničevanja. (Izaija 52:1; 1. Samuelova 17:26, 27) Zato ni težko razumeti, da so nekateri zgodnji judovski kristjani hoteli ta simbol obdržati. O tem jih je nekaj s Pavlom in Barnabom imelo resne pogovore. Pavel se je šel skupaj z drugimi, da bi to uredil, v Jeruzalem posvetovat s krščanskim upravnim organom. (Dejanja apostolov 15:1, 2)

 9. Kateri žarki luči so bili po poročilu iz 15. poglavja knjige Dejanja apostolov razodeti zgodnjemu upravnemu organu?

⁹ Luč o tem, da Jehova od svojih služabnikov ne zahteva več obreze, na te zgodnje kristjane tokrat ni posijala po kakem očitnem čudežu. Ta ojačana luč je nanje posijala tako, da so preiskali Spise, se po vodstvo obrnili k svetemu duhu ter poslušali Petrovo in Pavlovo pripoved o spreobrnitvi neobrezanih nejudov. (Dejanja apostolov 15:6-21) Njihova odločitev je zapisana v pismu, katerega del se glasi: »Vzvidelo se je [. . .] svetemu Duhu in nam, nobenega bremena vam več ne nakladati, razen teh potrebnih reči: da se zdržujte malikom darovanega in krvi in zadavljenega in nečistosti.« (Dejanja apostolov 15:28, 29) Zgodnji kristjani so bili s tem oproščeni zapovedi o obrezi, kakor tudi drugih zahtev iz mojzesovske postave. Pavel je tako lahko rekel kristjanom v Galaciji: »Za svobodo nas je Kristus osvobodil.« (Galatom 5:1)

Luč v evangelijih

10. Kateri žarki luči so bili med drugim razodeti v Matevževem evangeliju?

¹⁰ Evangelij, ki ga je okrog leta 41 n. š. napisal Matevž, prav gotovo zajema veliko žarkov luči, ki so v prid njegovim bralcem. Sorazmerno malo kristjanov v prvem stoletju je namreč osebno slišalo Jezusa, ko je razlagal svoje nauke. Tako Matevžev evangelij še zlasti poudarja, da je bila téma Jezusovega oznanjevanja Kraljestvo. Kako zelo je Jezus naglasil, da je pomembno imeti pravi nagib! In kakšni žarki luči so posijali v njegovi pridigi na gori, v njegovih prispodobah (kakršne so tiste iz 13. poglavja) in v njegovi veliki prerokbi iz 24. in 25. poglavja! Na vse to so bili zgodnji kristjani opozorjeni v Matevževem evangeliju, ki je bil napisan le kakih osem let po binkoštih leta 33 n. š.

11. Kaj lahko rečemo o vsebini Lukeževega in Markovega evangelija?

¹¹ Kakšnih 15 let pozneje pa je svoj evangelij spisal Lukež. Čeprav je njegov evangelij zelo podoben Matevževemu, pa je kar 59 odstotkov vsebine lastne samo njemu. Lukež je zapisal šest Jezusovih čudežev in več kot dvakrat toliko njegovih prispodob, ki jih drugi pisatelji evangelijev nič ne omenjajo. Marko pa je očitno svoj evangelij napisal le nekaj let pozneje. Pri pisanju je pozornost usmeril na délavnost Jezusa Kristusa; opisal ga je kot človeka, ki dela čudeže. Čeprav je Marko povečini opisoval dogodke, o katerih sta pred tem pisala že Matevž in Lukež, pa je zapisal tudi prispodobo, ki je onadva nista. V tej prispodobi Jezus Božje kraljestvo primerja s semenom, ki vzklije, zraste in rodi sad.a (Marko 4:26-29)

12. Za kolikšno razsvetljenje je poskrbel Janez s svojim evangelijem?

¹² Potem je tu še Janezov evangelij. Janez je svoj evangelij napisal dobrih 30 let po tistem, ko je svoje poročilo končal Marko. Kakšen žarek luči je Janez usmeril na Jezusovo službo, še zlasti s tem, ko je večkrat omenil njegov predčloveški obstoj! Samo Janez tudi omenja Lazarjevo vstajenje. In samo on nam postreže z mnogimi odličnimi nasveti, ki jih je Jezus dal svojim zvestim apostolom, kakor tudi z njegovo prisrčno molitvijo v noči, ko je bil izdan, kar je zapisano v poglavjih od trinajst do sedemnajst. Pravijo celo, da je kar 92 odstotkov evangelija, ki ga je napisal Janez, značilno samo zanj.

Žarki luči v Pavlovih listih

13. Zakaj nekateri za Pavlovo pismo Rimljanom pravijo, da sodi k evangelijem?

¹³ Kristjanom v apostolskih časih pa so žarki resnice posijali še zlasti po apostolu Pavlu. Za zgled si vzemimo njegovo pismo Rimljanom, ki ga je napisal okoli leta 56 n. š., približno ob istem času, ko je Lukež napisal svoj evangelij. Pavel v tem svojem pismu pojasnjuje, da je človeku lahko zaradi Božje nezaslužene dobrote pripisana pravičnost, če veruje v Jezusa Kristusa. Ker je poudarjal ta vidik dobre vesti, nekateri temu njegovemu pismu Rimljanom pravijo kar peti evangelij.

14.–16. a) Kako je Pavel v svojem prvem pismu korintskim kristjanom razsvetlil potrebo po enotnosti? b) Katero nadaljnjo luč pa zajema Prvi list Korinčanom glede vedenja?

¹⁴ Pavel je pisal tudi o stvareh, ki so težile korintske kristjane. Poleg tega pa njegovo pismo Korinčanom zajema veliko navdihnjenih nasvetov, ki koristijo tudi današnjim kristjanom. Najprej je moral Korinčanom osvetliti njihovo napako. Iz nekaterih ljudi so namreč delali kult osebnosti. Njihovo stališče je popravil z jasnimi besedami: »Prosim vas [. . .] bratje, v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite in ne bodi razdorov med vami, temuč bodite popolnoma složni v enem umu in eni misli.« (1. Korinčanom 1:10-15)

¹⁵ V krščanski korintski občini so dopuščali tudi hudo nemoralno dejanje. Neki moški si je vzel očetovo ženo, to pa je bila »taka nečistost, kakršne še med pogani ni« bilo. Pavel jim je zato odkrito rekel: »Odpravite hudobnika izmed sebe!« (1. Korinčanom 5:1, 11-13) Spet nekaj novega za krščansko občino – izobčenje. Toda korintsko občino je bilo treba razsvetliti še v eni stvari. Nekateri njeni člani so se, da bi poravnali krivice, s svojimi duhovnimi brati tožili na posvetnih sodiščih. Pavel jih je zato ostro pograjal. (1. Korinčanom 6:5-8)

¹⁶ Nadaljnja stvar, ki je mučila korintsko občino, pa je imela opraviti z odnosi med spoloma. Pavel je v 7. poglavju Prvega lista Korinčanom povedal, da bi bilo zaradi razširjene spolne nemorale za vsakega moškega dobro, da ima svojo ženo, za vsako žensko pa, da ima svojega moža. Napisal je še, da čeprav samski lahko služijo Jehovu z manj ovirami, pa vsi le nimajo daru samskega stanu. Poleg tega je tudi povedal, da se žena, ki ji je mož umrl, lahko ponovno poroči, toda »samo v Gospodu«. (1. Korinčanom 7:39)

17. S kakšno lučjo je Pavel posvetil na nauk o vstajenju?

¹⁷ In kakšne žarke luči je Gospod poslal po Pavlu o vstajenju! V kakšnem telesu bodo obujeni maziljeni kristjani? Pavel je napisal: »Seje se telo naravno, vstaja telo duhovno.« V nebesa torej ne bodo šla mesena telesa, saj »meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva«. Pavel je še dodal, da ne bodo vsi maziljenci spali smrtnega sna, temveč bodo med Jezusovo prisotnostjo nekateri takoj po smrti vstali v nesmrtno življenje. (1. Korinčanom 15:43-53)

18. Kakšno luč o prihodnosti najdemo v Pavlovem prvem pismu Tesaloničanom?

¹⁸ Po Pavlu in njegovem pismu kristjanom v Tesaloniki pa je luč posvetila tudi na prihodnost. Jehovov dan bo prišel kakor tat ponoči. Pavel je tudi pojasnil: »Ko pravijo: Mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba, kakor porodne bolečine nosečo; in ušli ne bodo.« (1. Tesaloničanom 5:2, 3)

19., 20. Kateri žarki luči so posijali na jeruzalemske in judejske kristjane po Pavlovem pismu Hebrejcem?

¹⁹ Zgodnjim kristjanom v Jeruzalemu in Judeji pa je Pavel poslal žarke luči s pismom Hebrejcem. Kako učinkovito je v njem pokazal vzvišenost krščanske čaščenjske ureditve nad mojzesovsko! Kristjani se ne ravnajo po Postavi, dobljeni po angelih, temveč verujejo v odrešenje, o katerem je prvi govoril Božji Sin, ki pa je daleč bolj vzvišen od takšnih angelskih glasnikov. (Hebrejcem 2:2-4) Mojzes je bil le strežnik v Božji hiši. Jezus Kristus pa vso to hišo vodi. Kristus ima tudi precej višji položaj, kakor ga je imelo aronsko duhovništvo, saj je veliki duhovnik po Melhizedekovem redu. Pavel je opozoril tudi na to, da Izraelci zaradi malovernosti in neposlušnosti niso mogli doseči Božjega pokoja, kristjani pa ga zaradi svoje zvestobe in poslušnosti lahko. (Hebrejcem 3:1–4:11)

²⁰ Tudi nova zaveza je veliko bolj vzvišena od postavine zaveze. Po prerokbi iz Jeremija 31:31-34, ki je bila takrat stara 600 let, imajo tisti v novi zavezi Božji zakon zapisan v svojih srcih in so jim v resnici odpuščeni grehi. Kristjani tudi nimajo velikega duhovnika, ki bi moral vsako leto žrtvovati za svoje grehe in za grehe drugih, temveč Velikega duhovnika Jezusa Kristusa, ki je brez greha in je enkrat za vselej daroval žrtev za grehe. Ta Veliki duhovnik ni šel darovat na sveto mesto, ki bi bilo narejeno z rokami, temveč je šel v sama nebesa in se tam pojavil pred Jehovovo osebnostjo. Nadalje, živalske žrtve iz mojzesovske postavine zaveze ne bi mogle popolnoma očistiti grehov, če bi jih namreč lahko očistile, teh žrtev ne bi bilo treba vsako leto darovati. Toda žrtev, ki jo je Kristus daroval enkrat za vselej, grehe očisti. Vse to je osvetlilo veliki duhovni tempelj, v katerega predverju danes služijo maziljeni preostanek in ‚druge ovce‘. (Janez 10:16; Hebrejcem 9:24-28)

21. Kaj je o izpolnitvi Psalma 97:11 in Pregovorov 4:18 v apostolskih časih odkrila ta razprava?

²¹ Prostora nam primanjkuje, da bi navedli še več zgledov žarkov luči, kakršni so v pismih apostola Petra, pa učencev Jakoba in Juda. Toda že ti, katere smo omenili, bi morali pokazati, da so se besede iz Psalma 97:11 in Pregovorov 4:18 v apostolskih časih prepričljivo izpolnile. Resnica je napredovala od znamenj in senc, vse tja do izpolnitev in resničnosti. (Galatom 3:23-25; 4:21-26)

22. Kaj se je zgodilo po smrti apostolov in kaj bomo zvedeli iz naslednjega članka?

²² Toda ko so Jezusovi apostoli pomrli in se je pojavilo napovedano odpadništvo, je luč resnice le še brlela. (2. Tesaloničanom 2:1-11) Vendar se je Gospodar v skladu z Jezusovo obljubo čez mnoga stoletja vrnil in našel »zvestega in preudarnega sužnja« (NW), ki je dajal ‚poslom‘ hrano ob pravem času. In tega sužnja je Jezus Kristus nato postavil »nad vsem premoženjem svojim«. (Matevž 24:45-47) Kakšni žarki luči pa so sledili zatem? O tem bo govor v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

◻ Iz katerih biblijskih stavkov je razvidno, da se razumevanje resnice veča?

◻ Kateri žarki luči so zapisani v knjigi Dejanja apostolov?

◻ Kakšno luč najdemo v evangelijih?

◻ Katere žarke luči zajemajo Pavlova pisma?