Jehovina beseda se krepi!
”Tako je Gospodova (Jehovina, NS) beseda v moči rasla in se krepila.“ (APOSTOLSKA DELA 19:20, JP)
1. O čem bomo govoril med tem študijem biblijskem knjige Apostolska dela?
JEHOVA je odprl vrata dejavnosti. Na čelu tega dela je še zlasti Pavel, ”apostol poganov“. (Rimljanom 11:13) V nadaljevanju našega preučevanja Apostolskih del ga bomo res srečali na vznemirljivih misijonarskih potovanjih. (Apostolska dela 16:6—19:41)
2. (a) Kako je apostol Pavel od leta 50 do 56 našega štetja služil kot ob Boga navdihnjeni pisec? (b) Kaj se je zgodilo, ko je Bog blagoslovil delovanje Pavla in ostalih
2 Pavel je bil tudi od Boga navdihnjeni pisec. Od leta 50 do 56 našega štetja je iz Korinta napisal prvo in drugo pismo Tesaloničanom, pismo Galačanom iz Efeza, drugo pismo Korinčanom iz Makedonije in Rimljanom iz Korinta. In ko je Bog blagoslovil delovanje Pavla in ostalih, je ”Gospodova beseda v moči rasla in se krepila“ (Apostolska dela 19:20)
Iz Azije v Evropo
3. Kako so nam Pavel in njegovi spremljevalci zapustili dober zgled glede sprejemanja vodstva svetega duha?
3 Pavel in njegovi sodelavci so dali dober zgled za sprejemanje navodil svetega duha. (16:6-10) Morda jih je duh s slišnimi razodetji, sanjami ali videnji odvrnil od oznanjevanja na področju Azije in v provinci Bitiniji, ki so ju z dobro vestjo dosegli pozneje. (Apostolska dela 18:18-21; 1. Petrovo 1:1, 2) Zakaj jim je duh onemogočil prvi poskus odhoda na to področje? Delavcev je bilo malo in duh jih je vodil na plodnejša polja Evrope. Tako tudi danes, če je zaprta pot do nekega področja, Jehovine priče oznanjo povsod drugod, prepričani, da jih bo Božji duh vodil k ovcam podobnim ljudem.
4. Kakšen je bil odziv na Pavlovo videnje o Makedoncu, ki je prosil za pomoč?
4 Pavel in njegovi sodelavci so nato ”prišli do Mizije“, področja v Mali Aziji, kjer naj bi delovali kot misijonarji. Toda Pavel je v videnju ugledal Makedonca, ki je prosil za pomoč. Zato so se misijonarji nemudoma odpravili v Makedonijo, področje na balkanskem polotoku. Podobno danes sveti duh vodi mnoge Jehovine priče, da bi služile tam, kjer je večja potreba po oznanjevalcih kraljestva.
5. (a) Zakaj lahko rečemo, da se je v Filipih Jehovina beseda krepila? (b) V kakšnem smislu so mnoge sodobne Priče podobne Lidiji?
5 Jehovina beseda se je v Makedoniji krepila. (16:11-15) V Filipih, koloniji, kamor so so v glavnem naseljevali rimski državljani, je živelo nekaj Judov, vendar so bili brez shodnice. Zato so bratje odšli k ”prostoru za molitev“, ki se je nahajal zunaj mesta ob reki. Tam so med drugim našli tudi Lidijo, ki je verjetno bila judovska proselitka iz Tiatire, mesta v Mali Aziji, ki je bilo znano po barvarnah. Prodajala je škrlatno barvo, in z njo probarvane tkanine in oblačila. Potem ko so se Lidija in njena družina krstili, je bila tako pristno gostoljubna, da je Luka zapisal: ”Primorala nas je, da smo vstopili.“ Hvaležni smo za današnje njej podobne sestre.
Ječar postane vernik
6. Kako je dejavnost demonov pripeljala do tega, da so v Filipih zaprli Pavla in Sila?
6 Satan je moral biti razjarjen zaradi duhovnega napredka v Filipih, saj je tam demonska dejavnost povzročila, da so zaprli Pavla in Sila. (16:16-24) Več dni jima je sledila dekla, ki je imela ”duha [demona, NS] vedeževanja“ (dobesedno: ”duha pitona“). Duh [demon, NS] je morda poosebljal pitijskega Apolona, boga, ki je menda ubil kačo, imenovano piton. Dekle je svojim gospodarjem prinašala veliko dobička s svojo sposobnostjo vedeževanja. Poljedelcem je namreč povedala, kdaj naj sejejo, dekletom, kdaj se naj poročijo in rudarjem, kje naj iščejo zlato! Kar naprej je sledila bratoma in vpila: ”To ljudje so služabniki Boga Najvišjega; oznanjajo vam pot odrešenja.“ K tej izjavi jo je navedel demon, da bi zbudil videz kakor da so njene napovedi navdihnjene od Boga, toda demoni niso imeli pravico razglašati Jehovo in njegovo pripravo za rešitev. Ko se je Pavel naveličal tega nadgledovanja, je v Jezusovem imenu izgnal demona. Dobička ni bilo več, zato so dekletovi gospodarji privedli Pavla in Sila na trg, kjer so ju pretepli s palicami. (2. Korinčanom 11:25) Nato so ju vrgli v ječo, noge pa so jima vklenili v klado. S to napravo se je dalo razkrečiti noge, kar je povzročilo neznosne bolečine.
7. Za koga in kako se je zaprtje Pavla in Sila v Filipih izkazalo kot blagoslov?
7 To zapiranje pa se je izkazalo kot blagoslov za ječarja in njegovo družino. (16:25-40) Sredi noči sta Pavel in Sila molila in slavila Boga s hvalnicami, prepričana, da jima stoji ob strani. (Psalm 42:8) Nenadoma je potres odprl vrata in ju osvobodil verig, ker so okovi odpadli z gredi ali zidov. Ječar se je bal, da bo kaznovan s smrtjo, ker so jetniki pobegnili. Ravno je hotel narediti samomor, ko ga je poklical Pavel: ”Nič žalega si ne stori. Vsi smo še tukaj.“ Ječar je Pavla in Sila odpeljal ven in ju vprašal, kako se lahko reši. ”Veruj v Gospoda Jezusa,“ se je glasil odgovor. Ko je slišal za Jehovino besedo, se je ’pri priči dal krstiti z vso svojo družino‘. Kakšno veselje je zaradi tega nastalo!
8. Kaj so ukrenili filipski redarji in kaj je bilo morda doseženo, če so javno priznali svojo napako?
8 Naslednjega dne so redarji prinesli vest o tem, da naj se Pavla in Sila izpusti. Toda Pavel je rekel: ’Čeprav sva rimska državljana, so naju, dali javno pretepsti, ne da bi nama bili dokazali krivdo, in naju vrgli v ječo. Zdaj pa bi naju radi skrivaj odpravili. Ne, tako ne gre! Naj prideta zastopnika oblasti sama semkaj in naju spremita na prostost!‘ Če so ti uradniki javno priznali napako, se zato morda niso tako zlahka lotili ostalih kristjanov, da bi jih pretepali ali zapirali. Ker redarjem ni uspelo izgnati rimska državljana, so prišli sami in prosili brata, naj odideta. Ta dva sta odšla šele, ko sta spodbudila sovernike. Takšno zanimanje sedaj navaja člane Vodilnega telesa in druge potujoče zastopnike, da povsod po svetu obiskujejo in spodbujajo Božje ljudstvo.
Jehovina beseda se krepi v Tesaloniki in Bereji
9. S katero metodo, ki jo Jehovine pričle še vedno uporabljajo, je Pavel ’razlagal in dokazoval‘, da mora Mesija trpeti in vstati iz mrtvih?
9 Božja beseda se je nato pričela krepiti v Tesaloniki, makedonskem glavnem mestu in pristanišču. (17:1-9) Pavel je tamkaj razpravljal z Judi, ”jim razlagal in dokazoval“, da je Mesija moral trpeti in vstati od mrtvih. (Pavel se je tega lotil s primerjanjem prerokb in izpolnjenih dogodkov, podobno kot to počno Jehovine priče.) Tako so mnogi Judi, proseliti in drugi postali verniki. Nekateri Judje so zbrali skupaj drhal, toda ko niso mogli najti Pavla in Sila, so pred mestne oblastnike privedli Jazona in druge brate ter jih obtožili upora. To lažno obtožbo proti Jehovinemu ljudstvu še vedno vzdigujejo. Toda bratje so bili izpuščeni, ko so položili ”zadostno varščino“ (NS).
10. V kakšnem smislu so Judje v Bereji ’skrbno pregledovali‘ Sveto pismo?
10 Pavel in Sila sta nato odšla v Berejo. (17:10-15) Tam so Judje ’preiskovali svete spise‘, podobno kot danes Jehovine priče k temu spodbujajo ljudi. Ti Berejci niso dvomili v Pavlove besede, ampak so z raziskovanjem hoteli dokazati, da je Jezus bil Mesija. Rezultat? Mnogi Judje in nekaj Grkov (morda proselitov) je sprejelo vero. Ko so Judje iz Tesalonike nahujskali množice, so bratje Pavla odpravili do morja, kjer so se nekateri njegovi spremljevalci morda vkrcali na ladjo za Pirej, atensko pristanišče.
Jehovina beseda se krepi v Atenah
11. (a) Kako je Pavel smelo oznanjal v Atenah, toda kdo je o njem govoril nasprotujoče si stvari? (b) Kaj so nekateri menili, ko so za Pavla rekli, da je ”kvasač“?
11 V Atenah je bilo dano neustrašno pričevanje. (17:16-21) Pavel je govoril o Jezusu in vstajenju, zato so se filozofi z njim prerekali. Nekateri med njimi so bili epikurejci, ki so poudarjili užitke. Drugi so bili stoiki, ki so poudarjali samodisciplino. ”Le kaj bi neki rad povedal ta kvasač?“ so se nekateri spraševali. Beseda ”kvasač“ (dobesedno ”pobiralec semen“) pove, da so o Pavlu mislili, da je podoben ptici, ki pobira semena in iz njih lušči zrna znanja, vendar mu manjka modrost. Drugi so dejali: ”Verjetno je glasnik kakih tujih božanstev.“ To je bila resna stvar, saj je Sokrat zaradi take obtožbe izgubil življenje. Ni trajalo dolgo, in Pavla so odpeljali na Areopag (Marsov grič), kjer se je na odprtem blizu Akropolisa zbralo višje sodišče.
12. (a) Katere značilnosti dobrega javnega govora opazimo v Pavlovem govoru na Areopagu? (b) Kaj je Pavel poudaril o Bogu in s kakšnim rezultatom?
12 Pavlov govor na Areopagu je bil izvrsten primer učinkovitega uvoda, logičnega poteka stvari in prepričljivih argumentov — kot se Jehovine priče učijo v teokratični šoli oznanjevanja. (17:22-34) Dejal je, da so Atenci vernejši od drugih. Kajti imeli so celo oltar, posvečen ”Nepoznanemu Bogu“, morda zato, da ne bi prezrli katerega božanstva! Pavel je govoril o Stvarniku, ki je ’iz enega ustvaril ves človeški rod‘ in ”ljudem odmeril čase in meje bivanja“, na primer, ko je iztrebil Kanaance. (1. Mojzesova 15:13-21; Danijel 2:21; 7:12) Tega Boga se da najti, ”saj smo po rodu iz njega“, je rekel Pavel in pri tem mislil na to, da je človeka ustvaril Jehova, citiral pa je njihova pesnika Aratusa in Kleantesa. Ker smo Božjega rodu, ne bi smeli misliti, da je popolni Stvarnik podoben maliku, ki ga je naredil nepopolni človek. Bog je enkrat zatistnil oči nad tako nevednostjo, sedaj pa ljudi poziva, naj se pokesajo, saj je določil dan, ko bo po svojem izbrancu sodil ljudem. Ker je Pavel ”oznanjal dobro vest o Jezusu“, so njegovi poslušalci vedeli, da je mislil na Kristusa kot tega sodnika. (Apostolska dela 17:18; Janez 5:22, 30) Govor o kesanju je razjezil epikurejce, grški filozofi pa so se strinjali z nesmrtnostjo, ne pa tudi s smrtjo in vstajenjem. Podobno kot danes mnogi, ki ob dobri vesti skomigajo z rameni, so tudi ti rekli: ”O tem bi te poslušali kdaj drugič.“ Toda sodnik Dionizij in nekateri drugi so postali verni.
Božja beseda se krepi v Korintu
13. Kako se je Pavel preživljal med oznanjevanjem in kakšno sodobno vzporednico poznamo?
13 Pavel se je opdravil v Korint, glavno mesto province Ahaje. (18:1-11) Tam je našel Akvila in Priscilo, ki sta prišla tjakaj, ko je cesar Klavdij vsem kristjanom, ki niso bili rimski državljani, zapovedal, naj odidejo iz Rima. Da bi zaslužil za življenske potrebe in ostal v službi, je Pavel skupaj s tema krščanskima zakoncema izdeloval šotore. (1. Korinčanom 16:19; 2. Korinčanom 11:9) Rezanje in šivanje žilavih kozjih kožuhov je bilo naporno delo. Podobno tudi Jehovine priče s posvetnim delom poskrbijo za svoje gmotne potrebe, toda njihovo glavno opravilo je oznanjevanje.
14. (a) Kaj je storil Pavel, ko je v Korintu naletel na ostro nasprotovanje? (b) Kako je Pavel dobil zagotovilo, da lahko ostane v Korintu, in kako je danes usmerjano Jehovino ljudstvo?
14 Korintski Judje so Pavla zmerjali, ko je oznanjal Jezusovo mesijanstvo. Zato je otresel prah s svojih oblačil in se tako odrekel odgovornosti do njih ter pričel organizirati sestanke v hiši Tita Justusa, ki je verjetno bil Rimljan. Mnogi (tudi nekdanji načelnik shodnice in Krisp in njegova družina) so se dal kristiti kot verniki. Če se je Pavel zaradi judovskega nasprotovanja spraševal ali naj ostane v Korintu, pa so se dvomi razblinili, ko mu je Gospod v videnju rekel: ’Ne boj se! Govori in ne molči! Zakaj jaz sem s teboj. Nihče se te ne bo dotaknil, da bi ti storil kaj zlega, zakaj v tem mestu imam veliko svojih ljudi.‘ Tako je Pavel nadaljeval z oznanjevanjem Božje besede in je tam ostal poldrugo leto. Jehovino ljudstvo danes resda ne dobiva videnj, toda molitev in vodstvo svetega duha jim pomagata, da se v pogledu interesov kraljestva podobno modro odločajo.
15. Kaj se je zgodilo, ko so Pavla privedli pred prokonzula Galiona?
15 Judje so Pavla privedli pred prokonzula Junija Galiona. (18:12-17) Menili so, da Pavel nezakonito spreobrača ljudi — tako so grški kleriki lažno obotožili Jehovine priče. Galion je vedel, da Pavel ni kriv za nobeno sramotno dejanje in da je Judom kaj malo mar za dobrobit Rima in njegove zakone, zato jih je odslovil. Ko so napadli novega načelnika shodnice, Sostena, se Galion ni vmešal; morda je menil, da je očitni voditelj drhali, ki se je spravila nad Pavla, dobil, kar je zaslužil.
16. Zakaj je bilo sprejemljivo, da si je Pavel dal zaradi zaobljube ostriči lase?
16 Pavel je iz Egejskega pristanišča Kenhreje odplul v Efez, mesto v Mali Aziji. (18:18-22) Pred tem potovanjem ’se je dal ostriči, ker se je bil zaobljubil‘. Nič ne piše o tem, ali se je Pavel zaobljubil, ko je postal Jezusov sledilec in ali je to bil začetek ali konec zaobljube. Kristjani niso pod postavo, toda le-to je posredoval Bog in je bila sveta, zato v tej zaobljubi ni bilo ničesar grešnega. (Rimljanom 6:14; 7:6, 12; Galačanom 5:18) V Efezu je Pavel razpravljal z Judi in obljubil, da se vrne, če bo taka Božja volja. (To obljubo je pozneje izpolnil.) Z vrnitvijo v sirijsko Antiohijo je sklenil svoje drugo misijonarsko potovanje.
Jehovina beseda se krepi v Efezu
17. Kaj je o krstu bilo treba poučiti Apola in še nekatere druge?
17 Pavel se je kmalu odpravil na svoje tretje misijonarsko potovanje (okoli 52-56. n. š.). (18:23–19:7) Medtem je Apolo v Efezu učil o Jezusu, čeprav je poznal samo Janezov krst kot simbol kesanja za grehe zoper zavezo postave. Priscila in Akvila sta mu ”še podrobeneje razložila božji nauk“. Verjetno sta mu pojasnila, da je Jezusov krst povezan s potopitvijo pod vodo in prejejtem izlitega sveta duha. Potem ko je bil ob binkoštih, leta 33 našega štetja, izlit sveti duh, se je moral vsakodo, ki je bil krščen z Janezovim krstom ponovno krstiti v Jezusovem imenu. (Matej 3:11, 16; Apostolska dela 2:38) Pozneje se je v Efezu ’dalo krstiti v imenu Jezusa Kristusa‘ kakih dvanajst Judov, ki so bili krščeni z Janezovim krstom; to je edini v Bibliji zabeleženi primer ponovnega krsta. Ko je Pavel nanje položil svoje roke, so prejeli svetega duha in dve čudežni značilnosti nebeškega priznanja — dar govorjenja jezikov in prerokovanja.
18. Kje je Pavel oznanjal med bivanjem v Efezu in s kakšnim rezultatom?
18 Pavel je v Efezu, mestu s kakimi 300 000 prebivalci, res imel polne roke dela. (19:8-10) Tamkajšnje svetišče boginje Artemide je bilo eno izmed sedmerih čudes starodavnega sveta in v gledališču tega svetišča je bilo prostora za 25 000 ljudi. V shodnici je Pavel ’prepričeval‘, ko je podal prepričljive argumente, vendar se je umaknil, ko so nekateri pričeli grdo govoriti o Poti oziroma načinu življenja, zasnovanem na veri v Kristusa. Kaki dve leti je Pavel vsak dan govoril v Tiranovi šoli in ”beseda“ se je razširila po vsem azijskem okrožju.
19. Kateri dogodek je v Efezu povzročil, da je ”Jehovina beseda rasla v moči in se krepila“?
19 Bog je pokazal, da odobrava Pavlovo dejavnost, ko mu je omogočil, da je lahko izganjal demone in ozdravljal. (19:11-20) Toda sedmim sinovom velikega duhovnika Skeva ni uspelo izgnati demona v Jezusovem imenu, ker niso zastopali Boga in Kristusa. Od demonov obsedeni mož jih je celo poškodoval! Ljudi je to navdalo s strahom in ”poveličevali so ime Gospoda Jezusa“. Tisti, ki so postali verni, so se odrekli svojim okultnim običajem in javno sežgali svoje knjige, ki so očitno vsebovale zaklinjanje in čarobne izreke. ”Tako,“ piše Luka, ”je Gospodova beseda v moči rasla in se krepila.“ Božji služabiki tudi danes pomagajo ljudem, da se osvobodijo demonizma. (5. Mojzesova 18:10-12)
Verska nestrpnost ni uspela
20. Zakaj so efeški zlatarji zanetili upor in kako se je zadeva končala?
20 Jehovine priče se morajo pogosto soočiti z razjarjeno drhaljo in enako je bilo s kristjani v Efezu. (19:21-41) Medtem ko se je število vernikov množilo, so Demetrij in drugi zlatarji izgubljali dobiček, ker je manj ljudi kupovalo njihove srebrne kipce mnogoprsne boginje plodnosti Artemide. Drhal, nahujskana od Demetrija, je Pavlova sodelavca Gaja in Aristarha odgnala v gledališče, toda učenci Pavlu niso dovolili, da bi odšel tjakaj. Celo nekateri uslužbenci, ki so skrbeli za slovesnosti in igre, so ga rotili, naj ne tvega. Množica je kakšni dve uri vzklikala: ”Mogočna je Artemida Efeška!“ Mestni pisar (ki je načeloval mestni vladi) je rekel, da lahko rokodelci s svojimi obtožbami seznanijo prokonzula, ki je pristojen za sodne odločitve, če pa ne, se lahko o tem pogovorijo na ”redni skupščini“. V nasprotnem primeru lahko Rim obsodi ta shod kot uporniški. S temi besedami je razpustil zborovanje.
21. V katerem pogledu je Bog blagoslovil Pavlovo delo in kako danes blagoslovlja delo Jehovinih prič?
21 Pavlu je pomagal Bog, da se je lahko srečal s temi preskušnjami in je blagoslovil njegove napore, ko je ljudem pomagal zavrniti njihovo versko zmoto in sprejeti resnico. (Primerjaj Jeremijevo knjigo 1:9, 10) Kako hvaležni smo, ker naš nebeški Oče podobno blagoslivlja tudi naše delo! Tako kot v prvem stoletju tudi sedaj ’Božja beseda raste v moči in se krepi‘.
Kako bi odgovoril?
◻ Kakšen zgled nam je dal Pavel glede sprejemanja vodstva svetega duha?
◻ S kakšno metodo, ki jo še vedno uporabljajo Jehovine priče, je Pavel ’pojasnjeval in dokazoval‘?
◻ Kakšno vzporednico prepoznamo med odzivom na Pavlov govor na Areopagu in na oznanjevanje Jehovinih prič?
◻ Kako se je Pavel preživljal med oznanjevanjem in kakšno sodobno vzporednico poznamo?
◻ Kako Bog danes, enako kot Pavlovo delo, blagoslavlja tudi delo Jehovinih prič?
[Slike na strani 24, 25]
Jehovina beseda je prevladala v
1. Filipih
2. in 3. Atenah
4. in 6. Efezu
5. Rimu
[Vir slike]
Fotografija št. 4: Manley Studios