Skrbno premišljujmo o Jezusovi zdržljivosti

 1.–3. a) Kako se Jezus počuti v vrtu Getsemani in zakaj? b) Kakšen zgled zdržljivosti je bil Jezus in katera vprašanja se nam postavljajo?

JEZUS je pod hudim pritiskom. Še nikoli prej ni čutil takšne duševne in čustvene stiske. To so zadnje ure njegovega življenja na zemlji. Skupaj s svojimi apostoli pride v vrt Getsemani. Ta kraj dobro poznajo, saj so se tu že večkrat sestali. Ampak to noč Jezus potrebuje nekaj časa zase, zato se oddalji od njih in gre v notranjost vrta. Tam poklekne in začne moliti. Ko ga prevzame huda tesnoba, moli še bolj vneto, njegov pot pa postane »kakor kri« in kaplja na zemljo. (Luka 22:39–44)

² Zakaj je Jezus tako vznemirjen? Čeprav ve, da ga kmalu čaka strašno fizično trpljenje, to ni razlog za njegovo notranjo stisko. Skrbijo ga veliko pomembnejše reči, najbolj to, da se ne bi osramotilo ime njegovega Očeta. Poleg tega se zaveda, da je od tega, ali bo ostal zvest, odvisna prihodnost človeštva. Jezus ve, kako pomembno je, da zdrži. Če mu ne bi uspelo, bi Jehovovemu imenu nakopal veliko sramoto. Ampak Jezus ostane zvest in s tem nam da najboljši zgled zdržljivosti. Kasneje tega dne, nekaj trenutkov pred svojim zadnjim dihom, reče: »Izpolnjeno je!« (Janez 19:30)

³ Sveto pismo nas spodbuja, naj skrbno premišljujemo o Jezusovi zdržljivosti. (Hebrejcem 12:3) Zato se nam postavlja nekaj pomembnih vprašanj: Katere preizkušnje je Jezus zdržal? Kaj mu je pomagalo zdržati? Kako ga lahko posnemamo? Ampak preden odgovorimo na ta vprašanja, poglejmo, kaj pomeni biti zdržljiv.

 4., 5. a) Kaj pomeni biti zdržljiv? b) Zakaj zdržljivost zajema več kot samo doživljanje kake neizbežne stiske? Ponazori.

⁴ Občasno mora vsak od nas »prenašati razne preizkušnje«. (1. Petrovo 1:6) Ali to, da doživljamo kako preizkušnjo, že samo po sebi pomeni, da jo zdržljivo prenašamo? Ne. Grški samostalnik, ki ga prevajamo z »zdržljivost«, se nanaša na »zmožnost posameznika, da se v težavah ne preda in da ostane neomajen«. Glede zdržljivosti, o kateri govorijo svetopisemski pisci, neki učenjak pojasnjuje: »Tak človek lahko prenese marsikaj, pa ne obupano, ampak z živim upanjem [...]. Ta lastnost drži človeka pokonci, ko hodi proti vetru. Najtežjo preizkušnjo lahko spremeni v slavo, ker prek bolečine vidi cilj.«

⁵ Torej to, da je nekdo v stiski, še ne pomeni, da je zdržljiv. V Svetem pismu beseda »zdržljiv« opisuje nekoga, ki je odločen, da bo ostal zvest. Tak človek v preizkušnji ohranja pozitivno stališče in upanje. Razmisli o naslednji ponazoritvi: Dva človeka sta zaprta v podobnih razmerah, ampak iz povsem različnih razlogov. Eden od njiju je zločinec, drugi pa je pravi kristjan, ki je zaprt zaradi svoje zvestobe. Prvi prestaja zaporno kazen z zagrenjenim obrazom in poln nezadovoljstva. Drugi pa ne odstopa od svojega stališča in ostaja pozitiven, saj v teh okoliščinah vidi priložnost, da dokaže svojo vero. Za zločinca bi težko rekli, da je zgled zdržljivosti, medtem ko je zvest kristjan lep primer te izredne lastnosti. (Jakob 1:2–4)

 6. Kako si pridobimo zdržljivost?

⁶ Zdržljivost je nujna, če želimo biti rešeni. (Matej 24:13) Ampak s to pomembno lastnostjo se ne rodimo. Za zdržljivost se moramo potruditi. V Rimljanom 5:3 piše: »V stiski si pridobimo zdržljivost.« Če si zares želimo pridobiti zdržljivost, se ne smemo iz strahu izogibati vsem preizkušnjam vere, ampak se moramo z njimi soočiti. Zdržljivost si pridobimo tako, da vsak dan premagujemo večje in manjše preizkušnje. Vsakič, ko premagamo preizkušnjo, se lažje spoprimemo z naslednjo. Seveda si zdržljivosti ne moremo pridobiti samo z lastnim prizadevanjem. Moramo se zanašati »na moč, ki jo daje Bog«. (1. Petrovo 4:11) Jehova želi, da ostanemo zvesti, zato nam je dal najboljšo možno pomoč – zgled svojega Sina. Poglejmo si pobliže Jezusov popolni zgled zdržljivosti.

 7., 8. Kaj vse je Jezus pretrpel proti koncu svojega življenja?

⁷ Jezus je proti koncu svojega življenja na zemlji doživljal krute stvari. Pomisli samo, kaj je pretrpel zadnjo noč svojega življenja. Bil je pod zelo velikim pritiskom, poleg tega pa je bil tudi razočaran in ponižan. Izdal ga je tesen sodelavec, najbližji prijatelji pa so ga zapustili. Pred najvišjim verskim sodiščem v deželi so mu nezakonito sodili, hkrati pa so se mu tudi posmehovali, pljuvali vanj in ga udarjali s pestmi. Vendar je vse to prenašal mirno, dostojanstveno in pogumno. (Matej 26:46–49, 56, 59–68)

⁸ Jezus je v svojih zadnjih urah prenašal strašansko fizično trpljenje. Najprej so ga okrutno prebičali. V neki znani medicinski reviji piše, da naj bi mu to povzročilo »globoke raztrganine in precejšnjo izgubo krvi«. Nato so ga pribili na kol in ga s tem obsodili na »počasno umiranje, ki sta ga spremljala skrajna bolečina in trpljenje«. Samo pomisli, kako zelo je trpel, ko so mu roke in noge pribili na kol. (Janez 19:1, 16–18) Predstavljaj si bolečino, ki je parala njegovo telo, ko so kol postavili pokonci in je njegovo telo z vso težo obviselo na žebljih, njegov razmesarjeni hrbet pa se je drgnil ob kol. In poleg vsega tega strahotnega fizičnega trpljenja je zdržljivo prenašal še breme, ki smo ga omenili v uvodu tega poglavja.

 9. Kaj spada k temu, da vzamemo svoj »mučilni kol« in hodimo za Jezusom?

⁹ Zakaj moramo Kristusovi sledilci pokazati zdržljivost? Jezus je rekel: »Če kdo hoče iti za menoj, naj [...] vzame svoj mučilni kol in hodi za menoj.« (Matej 16:24) Izraz »mučilni kol« je tukaj uporabljen v prenesenem pomenu in se nanaša na trpljenje, sramoto ali celo smrt. Hoditi za Kristusom ni enostavno. Zaradi krščanskih meril smo drugačni od drugih. Ta svet nas sovraži, ker nismo del njega. (Janez 15:18–20; 1. Petrovo 4:4) Kljub temu smo pripravljeni vzeti svoj mučilni kol – raje trpimo ali celo umremo, kot da bi nehali hoditi za našim Vzornikom. (2. Timoteju 3:12)

10.–12. a) Zakaj je bila nepopolnost ljudi za Jezusa preizkus zdržljivosti? b) Omeni nekaj okoliščin, v katerih je bila preizkušena Jezusova zdržljivost.

¹⁰ Ko je bil Jezus na zemlji, se je spoprijemal tudi s preizkušnjami, ki so se pojavljale zaradi nepopolnosti ljudi okoli njega. Ne pozabimo, da je bil »spreten delavec«, ki ga je Jehova uporabil pri ustvarjanju zemlje in vsega življenja na njej. (Pregovori 8:22–31) Zato je vedel, kaj je Jehova namenil človeštvu – ljudje naj bi odsevali Božje lastnosti in uživali življenje popolnoma zdravi. (1. Mojzesova 1:26–28) Ko je bil na zemlji, je videl tragične posledice greha s povsem drugega zornega kota. Ker je bil človek, je doživljal enaka čustva in občutke kot vsi drugi ljudje. Sigurno ga je bolelo, ko je na lastne oči videl, kako daleč so ljudje od popolnosti! To je bil preizkus njegove zdržljivosti. Ali mu bo to vzelo pogum in voljo in se bo nehal truditi, da bi pomagal grešnim ljudem? Poglejmo.

¹¹ Jezus je bil zaradi ravnodušnosti Judov tako prizadet, da se je odkrito razjokal. Ampak ali zaradi tega ni več tako goreče oznanjeval? Ravno nasprotno, »vsak dan je učil v templju«. (Luka 19:41–44, 47) Ko so ob neki priložnosti farizeji pozorno gledali, ali bo nekega moškega ozdravil na šabat, je bil zaradi brezčutnosti njihovega srca »zelo žalosten«. Ali so ga ti samopravični nasprotniki prestrašili? Zagotovo ne! Moškega je ozdravil – in to kar sredi sinagoge! (Marko 3:1–5)

¹² Jezus je imel še en izziv – slabosti njegovih najbližjih učencev. Kot smo spoznali v 3. poglavju, so si zelo želeli imeti pomemben položaj. (Matej 20:20–24; Luka 9:46) Jezus jim je večkrat svetoval, naj bodo ponižni. (Matej 18:1–6; 20:25–28) Vseeno se tega niso takoj naučili. Pravzaprav so se še zadnjo noč, ko so bili skupaj z Jezusom, »začeli vroče prerekati o tem, kdo med njimi je največji«! (Luka 22:24) Ali je Jezus obupal nad njimi? Ne. Ostal je potrpežljiv in pozitiven ter se še naprej osredotočal na tisto, kar je bilo v njih dobrega. Vedel je, da imajo radi Jehova in da hočejo izpolnjevati njegovo voljo. (Luka 22:25–27)

13. V kakšnih okoliščinah moramo posnemati Jezusovo zdržljivost?

¹³ Tudi danes se lahko znajdemo v okoliščinah, ko moramo biti tako kot Jezus zdržljivi. Na primer, včasih srečamo ljudi, ki so ravnodušni do sporočila o Kraljestvu ali pa mu celo nasprotujejo. Ali bomo pustili, da nam takšen negativen odziv vzame pogum, ali pa bomo še naprej goreče oznanjevali? (Titu 2:14) Našo zdržljivost lahko preizkusi tudi nepopolnost sokristjanov. Nepremišljena beseda ali lahkomiselno dejanje mogoče rani naša čustva. (Pregovori 12:18) Ali bomo nad soverniki zaradi njihovih pomanjkljivosti kar obupali ali pa bomo še naprej prenašali njihove napake in iskali v njih dobro? (Kološanom 3:13)

14. Kaj je Jezusu pomagalo, da je ostal neomajen?

¹⁴ Kaj je Jezusu pomagalo, da je kljub vsemu ponižanju, razočaranju in trpljenju ostal neomajen in zvest? Kot prvo je svoj pogled upiral navzgor: obračal se je na »Boga, ki nas krepi, da zdržimo«. (Rimljanom 15:5) Kot drugo pa je svoj pogled upiral naprej: osredotočal se je na to, kar bo z njegovo zdržljivostjo doseženo. Poglejmo si pobliže oba dejavnika.

15., 16. a) Iz česa vidimo, da se Jezus ni zanašal na lastno moč? b) O čem je bil Jezus prepričan glede svojega Očeta in zakaj?

¹⁵ Čeprav je bil Jezus popoln Božji sin, se ni zanašal na to, da bo lahko zdržal z lastno močjo. Zavedal se je, da je odvisen od svojega nebeškega Očeta, zato ga je v molitvi prosil za pomoč. Apostol Pavel je za Kristusa rekel, da je »z vpitjem in solzami izrekal goreče molitve in prošnje k Bogu, ki ga je lahko rešil iz smrti«. (Hebrejcem 5:7) Vidimo lahko, da Jezus ni »izrekal« samo prošenj, ampak tudi goreče molitve. Besedna zveza »goreča molitev« se nanaša na posebej iskreno in gorečo prošnjo – na rotenje za pomoč. Množinska oblika te zveze nakazuje na to, da je Jezus Jehova rotil več kot enkrat. Tudi ko je bil v vrtu Getsemani, je večkrat goreče molil. (Matej 26:36–44)

¹⁶ Jezus je bil povsem prepričan, da bo Jehova odgovoril na njegove goreče molitve, saj je vedel, da njegov Oče posluša, ko zvesti častilci molijo k njemu. (Psalm 65:2) Še preden je prišel živet na zemljo, je videl, kako Oče odgovarja na njihove molitve. V nebesih je bil na primer priča temu, da je Jehova k preroku Danielu – še preden je ta nehal moliti – poslal angela, da bi odgovoril na njegovo iskreno molitev. (Daniel 9:20, 21) Kako bi bilo potem možno, da Oče ne bi odgovoril svojemu edinorojenemu Sinu, ko mu je ta »z vpitjem in solzami« izlil svoje srce? Jehova se je odzval na prošnje svojega Sina in k njemu poslal angela. Ta ga je okrepil, da je lahko prestal težko preizkušnjo, ki ga je čakala. (Luka 22:43)

17. Zakaj moramo svoj pogled upirati proti nebesom in kako lahko to delamo?

¹⁷ Da bi zdržali, moramo tudi mi upirati pogled proti nebesom – k Bogu, ki »daje moč«. (Filipljanom 4:13) Če je popolni Božji Sin čutil potrebo, da ponižno moli k Jehovu za pomoč, koliko bolj bi jo potem morali čutiti mi! Podobno kot Jezus moramo morda prositi Jehova znova in znova. (Matej 7:7) Čeprav ne pričakujemo, da nas bo obiskal kakšen angel, smo lahko prepričani o naslednjem: naš ljubeči Bog bo odgovoril na prošnje zvestega kristjana, ki »vztrajno goreče prosi in moli noč in dan«. (1. Timoteju 5:5) Ne glede na to, s kakšno preizkušnjo se spoprijemamo – morda gre za slabo zdravje, smrt ljubljene osebe ali preganjanje – bo Jehova odgovoril, ko ga v molitvah goreče prosimo za modrost, pogum in moč, da bi zdržali. (2. Korinčanom 4:7–11; Jakob 1:5)

18. Na kaj se je osredotočal Jezus?

¹⁸ Drugo, kar je Jezusu pomagalo zdržati, je bilo to, da se ni osredotočal na trpljenje, ampak je svoj pogled upiral naprej. O Jezusu v Svetem pismu piše, da »je zaradi veselja, ki ga je čakalo, prestal smrt na mučilnem kolu«. (Hebrejcem 12:2) Jezusov zgled nam pokaže, kako so upanje, veselje in zdržljivost povezani med sabo. To bi lahko opisali takole: upanje vodi do veselja, veselje pa do zdržljivosti. (Rimljanom 15:13; Kološanom 1:11) Jezusa je čakala čudovita prihodnost. Vedel je, da bo s svojo zvestobo pomagal posvetiti Očetovo ime in osvobodil človeštvo greha in smrti. Jezus je tudi upal, da bo vladal kot kralj in služil kot veliki duhovnik, s čimer bo lahko poslušnemu človeštvu podelil še druge blagoslove. (Matej 20:28; Hebrejcem 7:23–26) Ker se je osredotočal na blagoslove in upanje, ki ga je imel, je našel neizmerno veselje. To veselje pa mu je potem pomagalo zdržati.

19. Kako nam lahko upanje, veselje in zdržljivost pomagajo, ko se spoprijemamo s preizkušnjami vere?

¹⁹ Tudi nam lahko upanje, veselje in zdržljivost pomagajo prestati preizkušnje vere. »Veselite se, ker imate upanje,« je rekel apostol Pavel in dodal: »Potrpite v stiski.« (Rimljanom 12:12) Ali se trenutno spoprijemaš s kakšno težko preizkušnjo vere? Potem vsekakor upiraj pogled naprej. Ne izgubi izpred oči dejstva, da boš s svojo zdržljivostjo oslavil Jehovovo ime. Osredotočaj se na dragoceno upanje. Predstavljaj si, kako uživaš v blagoslovih v novem svetu. Med drugim bo takrat posvečeno Božje ime, z zemlje bo odstranjena hudobija in tudi bolezni in smrti ne bo več. Pričakovanje teh čudovitih stvari, ki jih je Jehova obljubil, bo napolnilo tvoje srce z veseljem. To veselje pa ti lahko pomaga zdržati, ne glede na to, kakšne preizkušnje te morda doletijo. Ko premišljujemo o čudovitem življenju v novem svetu, se vsako trpljenje v tem svetu zdi »kratkotrajno in lahko«. (2. Korinčanom 4:17)

20., 21. Kaj Jehova pričakuje od nas, kar se tiče zdržljivosti, in kaj bi morali biti odločeni delati?

²⁰ Jezus je vedel, da njegovim sledilcem ne bo enostavno hoditi za njim. Vedel je, da bo ta življenjska pot zahtevala zdržljivost. (Janez 15:20) Pripravljen je bil zdržati preizkušnje, saj je vedel, da jim bo njegov zgled dal moč. (Janez 16:33) Jezus je bil popoln zgled zdržljivosti, ampak mi smo še daleč od popolnosti. Kaj Jehova pričakuje od nas? Peter pojasnjuje: »Za vas je trpel Kristus in vam s tem zapustil zgled, da bi hodili natančno po njegovih stopinjah.« (1. Petrovo 2:21) Jezus je s tem, kako se je spoprijemal s preizkušnjami, zapustil »zgled« oziroma vzorec, ki naj bi ga čim bolj natančno posnemali.a To, kar je Jezus rekel in naredil, ko se je spoprijemal s preizkušnjami, bi lahko primerjali s »stopinjami«. Čeprav se naše stopinje ne morejo popolnoma ujemati z njegovimi, se lahko trudimo, da hodimo po njih čim bolj »natančno«.

²¹ Zato bodimo odločeni, da bomo po svojih najboljših zmožnostih posnemali Jezusa. Nikoli ne pozabimo naslednjega: bolj natančno ko hodimo po Jezusovih stopinjah, bolje smo pripravljeni, da bomo zdržali »do konca« – konca te stare stvarnosti ali konca svojega življenja. Ne vemo, kaj od tega bo prišlo prej, vemo pa, da nas bo Jehova vso večnost blagoslavljal za našo zdržljivost. (Matej 24:13)