Veseli se upanja, ki ne bo razočaralo

 1. Zakaj lahko rečemo, da je imel Abraham dober temelj za svoje upanje?

JEHOVA je svojemu prijatelju Abrahamu obljubil, da bodo vsi narodi na zemlji blagoslovljeni po njegovem potomstvu. (1. Mojz. 15:5; 22:18) Ker je imel Abraham močno vero v Boga, je bil prepričan, da se bo to uresničilo. Ampak ko je bil Abraham star 100 let in njegova žena 90, še vedno nista imela sina. (1. Mojz. 21:1–7) Kljub temu v Svetem pismu o Abrahamu piše: »Upal je in veroval, da lahko postane oče mnogih narodov, čeprav se je to zdelo nemogoče. Temu je verjel zato, ker mu je bilo rečeno: ‚Toliko bo tvojega potomstva.‘« (Rim. 4:18) Vemo, da se je Abrahamovo upanje uresničilo. Dobil je dolgo pričakovanega sina, Izaka. Zakaj je bil prepričan, da bo Jehova držal svojo obljubo?

 2. Zakaj je bil Abraham prepričan, da se bo Jehovova obljuba izpolnila?

² Ker je Abraham imel tesen odnos z Jehovom, je bil »popolnoma prepričan«, da se bo to, kar mu je obljubil, tudi izpolnilo. (Rim. 4:21) Jehova je Abrahama odobraval in ga zaradi njegove vere razglasil za pravičnega. (Jak. 2:23) Kot je nakazano v Rimljanom 4:18, sta bila Abrahamova vera in upanje povezana. Poglejmo, kaj je apostol Pavel v 5. poglavju Pisma Rimljanom rekel glede upanja.

 3. Kaj je Pavel pojasnil glede upanja?

³ Pavel je pojasnil, zakaj smo lahko prepričani, da nas upanje »ne bo razočaralo«. (Rim. 5:5) Njegove besede nam tudi pomagajo razumeti, kako lahko naše krščansko upanje postane vedno močnejše. Med pregledovanjem tega procesa, ki ga je Pavel opisal v Rimljanom 5:1–5, imej v mislih sebe in svoje izkušnje. Tako boš verjetno ugotovil, da je tvoje upanje postopoma postajalo vse močnejše. V tem članku bomo pregledali tudi, kako je tvoje upanje lahko še močnejše, kot je danes. Najprej pa nekaj besed namenimo veličastnemu upanju, za katero je Pavel rekel, da ne bo razočaralo.

 4. O čem govorijo besede iz Rimljanom 5:1, 2?

⁴ Beri Rimljanom 5:1, 2. Pavel je te besede napisal bratom in sestram v Rimu, ki so spoznali Jehova in Jezusa, si zgradili vero in postali kristjani. Bog jih je zaradi njihove vere razglasil za pravične in jih mazilil s svetim duhom. Veselili so se lahko čudovite nagrade in prepričani so lahko bili, da jo bodo dobili.

 5. Kakšno upanje imajo maziljenci?

⁵ Pavel je kasneje maziljenim kristjanom v Efezu pisal o upanju, ki jim ga je dal Bog. Upali so, da bodo prejeli »dediščino za svete«. (Efež. 1:18) Kristjanom v Kolosah je nakazal, kje bodo dobili svojo nagrado. Ko je govoril o njihovem upanju, je rekel: »Dobili boste to, kar je za vas pripravljeno v nebesih.« (Kol. 1:4, 5) Maziljeni kristjani torej upajo, da bodo obujeni v večno življenje v nebesih, kjer bodo vladali skupaj s Kristusom. (1. Tes. 4:13–17; Raz. 20:6)

 6. Kaj je neki maziljeni brat rekel glede svojega upanja?

⁶ Eden od njih, brat Frederick Franz, je svoje občutke izrazil takole: »Naše upanje je zanesljivo in popolnoma se bo uresničilo vsakemu preostalemu članu male črede 144.000-ih in to v večji meri, kot si sploh lahko predstavljamo.« Potem ko je Jehovu zvesto služil že več desetletij, je leta 1991 izjavil: »Nismo izgubili občutka, kako dragoceno je to upanje. [...] Dlje ko ga čakamo, bolj ga cenimo. Je nekaj, kar je vredno čakati, pa čeprav še milijon let. Njegove vrednosti se zavedam kot še nikoli.«

 7., 8. Na kaj upa večina izmed nas? (Rimljanom 8:20, 21)

⁷ Večina tistih, ki danes častijo Jehova, imajo drugačno upanje. Takšno upanje je imel Abraham. Gre za večno življenje na zemlji pod vlado Božjega kraljestva. (Heb. 11:8–10, 13) Pavel je pisal, kaj čudovitega čaka tiste, ki imajo to upanje. (Beri Rimljanom 8:20, 21.) Kaj ti je bilo najbolj všeč, ko si prvič slišal za svetopisemske obljube glede prihodnosti? Mogoče dejstvo, da boš nekega dne popoln in nič več podvržen grehu? Ali pa si bil ganjen, ko si izvedel, da bodo tvoji dragi, ki so umrli, obujeni in bodo živeli na rajski zemlji? Zaradi tega upanja, ki ti ga je dal Bog, si se lahko začel veseliti prihodnosti.

⁸ Ne glede na to, ali imamo upanje, da bomo večno živeli v nebesih ali na zemlji, nam to veličastno upanje daje razlog za veselje. In naše upanje lahko postane vse močnejše. Besede, ki jih je Pavel napisal v nadaljevanju, pojasnijo, kako je lahko to mogoče. Poglejmo, kaj je napisal glede našega upanja. To nam bo pomagalo, da bomo še bolj prepričani, da se bo naše upanje uresničilo.

 9., 10. Kaj lahko kristjani pričakujemo, kot se to vidi iz Pavlovega primera? (Rimljanom 5:3) (Glej tudi slike.)

⁹ Beri Rimljanom 5:3. Pavel je omenil, da lahko takrat, ko smo v stiskah, naše upanje postane močnejše. Mogoče se nam to zdi čudno, ampak dejstvo je, da lahko vsi Kristusovi sledilci pričakujemo stiske. Razmisli o tem, kaj je Pavel napisal Tesaloničanom: »Ko smo bili z vami, smo vam že vnaprej govorili, da bomo trpeli stiske, in kot veste, se je to tudi zgodilo.« (1. Tes. 3:4) Korinčanom pa je napisal: »Želimo, bratje, da veste, kakšna stiska nas je doletela [...], tako da smo celo mislili, da bomo umrli.« (2. Kor. 1:8; 11:23–27)

¹⁰ Tudi danes lahko kristjani pričakujemo takšne ali drugačne stiske. (2. Tim. 3:12) Kako pa je s tabo? Ali si že doživel oziroma ravnokar preživljaš kakšno stisko, ker si začel slediti Jezusu? Mogoče se ti prijatelji in sorodniki posmehujejo ali s teboj celo grdo ravnajo. Ali imaš zaradi tega, ker hočeš biti pošten v vsem, težave v službi? (Heb. 13:18) Ali zaradi tega, ker drugim govoriš o svojem upanju, doživljaš nasprotovanje oblasti? Pavel je rekel, da bi se morali ne glede na to, kakšne stiske doživljamo, veseliti. Zakaj?

11. Zakaj je dobro, da smo odločeni zdržati kakršno koli stisko?

¹¹ Kadar doživljamo stisko, smo lahko veseli, saj nam bo to pomagalo razviti pomembno lastnost. V Rimljanom 5:3 piše, da si »v stiski pridobimo zdržljivost«. Vsi kristjani bomo doživljali stiske, zato vsi kristjani potrebujemo zdržljivost. Odločeni moramo biti, da bomo zdržali v vsaki stiski, ki nas doleti. Samo tako bomo dočakali izpolnitev našega upanja. Ne želimo biti podobni tistim, ki jih je Jezus imel v mislih, ko je govoril o semenu, ki pade na skalnata tla. Ti ljudje sporočilo na začetku z veseljem sprejmejo, ampak ko »pride do stiske ali preganjanja«, odpadejo. (Mat. 13:5, 6, 20, 21) Doživljanje nasprotovanja ali stisk seveda ni lahko ali prijetno, vendar če jih zdržimo, nam bo to v veliko korist. V kakšnem smislu?

12. Kakšne koristi imamo, ko zdržimo v stiskah?

¹² Učenec Jakob je omenil, kakšne so koristi tega, če zdržimo v stiskah. Napisal je: »Dovolite, da zdržljivost izpolni svoj namen, da boste tako popolni in zdravi v vseh pogledih – da boste brez pomanjkljivosti.« (Jak. 1:2–4) Jakob je za zdržljivost rekel, da ima svoj namen oziroma nekakšno nalogo. Katero nalogo? Pomaga ti lahko, da si še bolj potrpežljiv, da imaš še več vere in da se še bolj zanašaš na Boga. Ampak to še ni vse.

13., 14. Kaj si pridobimo zaradi zdržljivosti in kako to vpliva na naše upanje? (Rimljanom 5:4)

¹³ Beri Rimljanom 5:4. Pavel je rekel, da si zaradi zdržljivosti pridobimo »Božje odobravanje«. To ne pomeni, da je Jehova vesel, ko doživljaš stiske ali težave. To, kar odobrava, si ti. Vesel je, da zvesto vztrajaš. Spodbudno je vedeti, da s svojo zdržljivostjo razveseljujemo Jehova. (Ps. 5:12)

¹⁴ Spomni se, da je Abraham doživljal stiske, in ker jih je zdržal, ga je Jehova odobraval. Nanj je gledal kot na svojega prijatelja in ga štel za pravičnega. (1. Mojz. 15:6; Rim. 4:13, 22) Enako je lahko z nami. To, da nas Bog odobrava, ni odvisno od tega, koliko zanj naredimo ali kakšne naloge opravljamo v njegovi organizaciji. Odvisno je od tega, ali mu kljub stiskam ostanemo zvesti. Vsi lahko zdržimo ne glede na svojo starost, okoliščine ali sposobnosti. Ali ravno zdaj zvesto vztrajaš v kakšni stiski? Potem naj ti bo v tolažbo dejstvo, da imaš Božje odobravanje. In to lahko ima na nas močan vpliv. Okrepi nam lahko upanje.

15. Kaj je Pavel poudaril v nadaljevanju in zakaj mogoče to koga zmede?

¹⁵ Kot je pojasnil Pavel, si Jehovovo odobravanje pridobimo s tem, da zdržimo v stiskah in mu ostanemo zvesti. Poglejmo, kaj je Pavel rekel v nadaljevanju: »Božje odobravanje nam daje upanje, upanje pa nas ne bo razočaralo.« (Rim. 5:4, 5) Ta izjava mogoče nekatere zmede. Zakaj? Zato, ker je Pavel prej, kot je napisano v Rimljanom 5:2, za kristjane v Rimu rekel, da že imajo upanje – upanje, da jih »bo Bog povišal«. Zaradi tega se mogoče kdo sprašuje: Če so ti kristjani že imeli upanje, zakaj ga je Pavel na tem mestu še enkrat omenil?

16. Kako se je tvoje upanje začelo krepiti? (Glej tudi slike.)

¹⁶ Pavlove besede lahko razumemo, če imamo v mislih, da je upanje nekaj, kar se lahko krepi. Naj ponazorimo: Ali se spomniš, ko si prvič slišal za čudovito upanje iz Božje Besede? Mogoče si si takrat mislil, da je zamisel o večnem življenju na rajski zemlji sicer lepa, ampak neuresničljiva. Ampak bolj ko si spoznaval Jehova in svetopisemske obljube, bolj si postajal prepričan, da se bo to upanje uresničilo.

17. Kako se tvoje upanje po posvetitvi in krstu še naprej krepi?

¹⁷ Odkar si se posvetil Jehovu in krstil, se tvoje upanje še naprej krepi, saj vedno več veš in postajaš vse bolj duhovno zrel. (Heb. 5:13–6:1) Sigurno si na lastni koži občutil resničnost besed iz Rimljanom 5:2–4. Doživel si različne stiske, ampak si jih zdržal in si občutil, da te Jehova odobrava. Zaradi tega imaš zdaj še več razlogov, da si prepričan, da boš prejel vse, kar obljublja. Tvoje upanje je močnejše, kot je bilo na začetku. Bolj ti je resnično in bolj osebno. Nate ima močnejši vpliv. Vpliva na vsak vidik tvojega življenja in ti pomaga, da znaš lepše ravnati s svojo družino, sprejemati boljše odločitve in celo bolj modro uporabljati svoj čas.

18. Kaj nam Jehova zagotavlja?

¹⁸ Pavel doda še eno pomembno misel glede upanja, ki ga imaš, odkar si prejel Božje odobravanje. Zagotavlja ti, da se bo tvoje upanje uresničilo. Zakaj lahko temu verjameš? Pavel je kristjanom po navdihnjenju napisal naslednje zagotovilo: »Upanje pa nas ne bo razočaralo. Bog nam namreč po svetem duhu, ki smo ga dobili, zagotavlja, da nas ljubi.« (Rim. 5:5) Imaš vse razloge, da si prepričan, da se bo tvoje upanje uresničilo.

19. O čem si lahko prepričan glede svojega upanja?

¹⁹ Premišljuj o obljubi, ki je bila dana Abrahamu, in o tem, kako ga je Jehova odobraval in štel za svojega prijatelja. Abrahamovo upanje ni bilo prazno. V Svetem pismu piše: »Abraham je torej prejel to obljubo za tem, ko je pokazal potrpežljivost.« (Heb. 6:15; 11:9, 18; Rim. 4:20–22) Zagotovo ni bil razočaran. Tudi ti si lahko prepričan, da se bo tvoje upanje uresničilo, če boš ostal zvest. Tvoje upanje je resnično, je vir veselja, ne pa razočaranja! (Rim. 12:12) Pavel je napisal: »Naj vas Bog, ki daje upanje, napolni z velikim veseljem in mirom, ker zaupate vanj. Tako se bo vaše upanje z močjo svetega duha še okrepilo.« (Rim. 15:13)