Čudovito narejeni, da bi živeli in ne umirali

KO bi le lahko zaustavili staranje! Ali ne hrepeniš po takšni čudoviti spremembi? Gotovo. Nihče si ne želi imeti gub, sivih las, krhkih kosti, izgubiti vitalnost, postati pozabljiv, biti dovzeten za bolezni in umreti.

Ker trgovci vedo, kaj mislijo ljudje o staranju, so reklame prilagojene njihovi želji, da bi staranje prikrili ali upočasnili njegove učinke. O tej temi pogosto pišejo v časopisnih člankih in knjigah. Mnogi trdijo presenetljive stvari. Knjiga The Complete Book of Longevity se prične z naslednjimi besedami:

»Nekateri med vami, ki berete te besede, bi želeli pripadati prvim nesmrtnikom. Ker bo napredujoča znanost kmalu premagala starostne bolezni in sam mehanizem smrti, sedaj ni vprašanje ali nam bo uspelo doseči nesmrtnost ... , temveč, kako do takrat ostati pri življenju.«

Ali glede na to, kar je znanost doslej dosegla, obstaja prava osnova za takšen optimizem?

Ali je znanost podaljšala človeško življenje?

V tem stoletju se je v razvitih deželah sveta pričakovana življenjska doba zelo podaljšala. Leta 1900 je na primer pri moških v ZDA znašala v povprečju 46 let. »Od leta 1900 do 1980 se je pričakovana življenjska doba moških ob njihovem rojstvu podaljšala za 51% oziroma na 69,9 let,« je pisalo v ameriški Journal of Gerontology. Danes znaša 71,8 let pri moških in 78,8 let pri ženskah. V nekaterih drugih državah je pričakovana življenjska doba še višja; najvišja je na Japonskem — 74,2 za moške in 79,8 za ženske. Ali to dokazuje, da živijo ljudje danes dlje, kakor so živeli prej?

Najpomembnejši vzrok za zgoraj omenjeno močno podaljšanje življenjske dobe je v zmanjšanju umrljivosti otrok. Danes mnogo več otrok dočaka zrela leta kot v prejšnjih stoletjih. »Napredek v medicini,« piše v knjigi The Body Book, »je povišal povprečno pričakovano življenjsko dobo, ni pa podaljšal najvišje starosti.« Podobno je dejal tudi Brian Stableford, biolog z univerze v Readingu (Anglija) v svoji knjigi Future Man: »Naša življenjska doba znaša 70 let že od biblijskih časov dalje in dve tisočletji napredka znanosti sta mnogim ljudem omogočili, da to starost dosežejo, toda znanstveniki niso doslej storili ničesar, da bi jo podaljšali.«

Stableford je imel v mislih besede, ki jih je pred 3500 leti zapisal Izraelec Mojzes: »Dnevi naših let — vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava.« (Psalm 90:10) Nekdo bi lahko vprašal: ‚Zakaj sodobna medicina ni mogla spremeniti tega dejstva?‘

Staranje – kaj pravi o tem znanost?

Staranje izgleda nekaj tako normalnega, da le redki sprašujejo po njegovem vzroku. Toda za znanstvenike je staranje dolgo bilo velika uganka. Zakaj? »Izgleda, da [staranje] deluje nasprotno življenjski sili, ki omogoča večino telesnih funkcij,« je v knjigi The Living Body napisal Karl Sabbagh. Koliko so se znanstveniki približali razumevanju vzroka staranja?

»Ne obstaja nobena teorija, ki bi pojasnila vse fenomene staranja.« (The New Encyclopaedia Britannica)

»Kdor se danes ukvarja s preučevanjem staranja, se sooča z več teorijami, kot ima stonoga nog.« (Dr. Gairdner Moment, upokojeni profesor biologije)

»Mnogi gerontologi [gerontologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem starostnih pojavov pri človeku] se bodo strinjali, da smo v veliki negotovosti. Ne vemo, kako staranje poteka, niti ne moremo z natančnimi biološkimi izrazi presoditi stopnje staranja.« (Journal of Gerontology, september 1986)

»Prispodoba o slepcu, ki želi opisati slona, ponazarja tudi probleme, ki jih imajo raziskovalci staranja.« (Dr. C. E. Finch, profesor biologije in gerontologije)

Knjiga The Living Body poskuša pojasniti staranje s tem, ko pravi, da imajo telesne celice »vgrajeno uro«, ki jim omogoča, da se množijo, dokler »se čas ne izteče«. Kako pa je s človeškimi možganskimi celicami, ki se po rojstvu ne množijo več? Večina nevronov (živčnih celic) deluje od rojstva pa vse do visoke starosti. Nevroni nekega stoletnika so torej sto let izpolnjevali svoje naloge.

Toda v življenju vsakega človeka odmre na milijone nevronov in stopnja odmiranja se povečuje s starostjo. Po neki drugi teoriji se učinkovitost celic zmanjšuje zaradi tega, ker se obrabljajo. »Toda ker imajo živi sistemi sposobnost, da se sami popravljajo in obnavljajo, se postavlja vprašanje, zakaj popolnoma ne izkoristijo te svoje sposobnosti in povsem ne odpravijo obrabljanje,« piše dr. Richard Cutler v knjigi The Biology of Aging. »Nadaljnja težava pri teoriji obrabljanja,« dodaja isti avtor, »je v tem, kako pojasniti, da je značilna življenjska doba za razne vrste sesalcev tako različno dolga.«

Povprečna življenjska doba pri šimpanzih znaša 40 let, pri gorilah, ki so mnogo večje, pa le 30 let. Če je obrabljanje vzrok za staranje, zakaj potem živijo ljudje mnogo dlje? Zakaj doživijo nekateri plazilci, kot na primer želva, mnogo višjo starost kot človek? In zakaj izgleda, da nekatere življenjske oblike živijo neskončno dolgo?

Kaj se naučimo od najmanjšega in največjega

Za trenutek opazujmo organizem, ki so ga poimenovali ameba oziroma menjačica. »Ta enoceličar, ki ga uvrščamo med živali,« piše v časopisu Science Digest, »telesno gledano sploh ne umre. Njegova celica se razdeli v dve polovici in obe sta bolj živi od prejšnje.« Ameba pa ni med enoceličarji nobena izjema. Dr. Tracey Sonneborn v knjigi The Biology of Aging poudarja: »Mnoge nižje oblike življenja ... niso podvržene nikakršnemu naravnemu procesu staranja ali umiranja; s polno vitalnostjo lahko večno živijo, rastejo in se množijo.«

Kako pa je z višjimi oblikami življenja, ki so sestavljene iz mnogih celic? Sekvoje so največji predstavniki rastlinskega življenja na zemlji. Mlade sekvoje sicer uničujejo požari, toda nekatere preživijo in zrastejo v gozdne velikane. Čim debelejša postaja njihova rdečkasta skorja, tem bolj so odporni proti požarom. Da, njihova ognjevarna skorja je lahko debela tudi 60 centimetrov.

Včasih ogenj skorjo prebije in poškoduje steblo sekvoje. Tako poškodovana in oslabljena drevesa se lahko podrejo že zaradi svoje lastne teže. Nadaljnjo nevarnost predstavljajo mehka tla in izpiranje prsti, kar povzroča, da se sekvoja nagne. Presenetljiv mehanizem v drevesu poskrbi za to, da deblo in veje na nasprotni strani drevesa dodatno zrastejo in s tem drevo obdržijo pokonci. Če to ne zadošča, se drevo nenadoma podre. Toda doslej se ni še nikoli zgodilo, da bi se sekvoja podrla zaradi starosti.

V knjigi Giant Sequoias beremo: »Največja in najstarejša drevesa rastejo z očitno vitalnostjo in vsako leto se prostornina lesa poveča približno enako kakor v prejšnjih stoletjih. Primerki, ki bodo še naprej ognjevzdržni in bodo ostali v navpični legi, imajo veliko možnosti, da dosežejo napovedano visoko starost.«

Nasprotno temu obstojajo rastline, ki vsako leto cvetijo in nato odmrejo. »Enoletne rastline,« omenja strokovnjak za rastline dr. Carl Leopold, »so tako programirane, da po določenem razdobju rasti umrejo, medtem ko se druge vrste obdržijo mnogo dlje. Sekvoje, ki so znane po svojem dolgem življenju, živijo tudi do 3000 let.«

Če so sekvoje zasnovane za tako dolgo življenje, zakaj ni tako tudi pri človeku? Če se lahko enocelični organizmi množijo, ne da bi se postarali, zakaj nimajo tudi celice človeškega telesa enake sposobnosti? In če se lahko živčne celice, ki se ne množijo, ohranijo pri življenju sto let, zakaj se ne morejo ohraniti za vedno?

Medtem ko si znanstveniki prizadevajo, da bi odkrili vzroke staranja, so mnogi dobili odgovor iz nekega drugega vira. Biblija je knjiga, ki zase trdi, da je navdihnjena od človekovega Stvarnika, Boga Jehove. (2. Timoteju 3:16) Če je res tako, potem bi morala vsebovati zadovoljiv odgovor na vprašanje, ki je znanstvenikom uganka. Ali nam Biblija res daje odgovor?

Staranje – kaj pravi o tem Biblija

Po Bibliji je bil človek ustvarjen kot popolno bitje z upanjem na večno življenje. To bi dobil za nagrado, če bi prestal preprosto preizkušnjo poslušnosti. Našima prastaršema je bilo zapovedano, naj ne jesta sadežev z nekega določenega drevesa, z »drevesa spoznanja dobrega in hudega«. Drevo naj bi ju ljubeče spominjalo na Božjo nevidno prisotnost in na njegovo pravico, da odloča, kaj je za njegova stvarjenja dobro in kaj slabo. Bog Jehova je jasno posvaril: »Tisti dan, ko boš jedel od njega, boš zagotovo umrl.« (1. Mojzesova 2:16, 17; 3:3)

Žal sta se prvi moški in ženska uprla in jedla prepovedan sadež. Kot Bog resnice je bil njun Stvarnik prisiljen držati besedo in je nad njima izrekel smrtno obsodbo. Biblija ne navaja bioloških podrobnosti o tem, kako je Bog to storil, vemo pa, da sta Adam in Eva prenesla to grešno stanje tudi na svoje potomstvo. Kot to pojasnuje Biblija: »Zatorej, kakor je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili«. (Rimljanom 5:12)

To je obsodba, ki je ne more spremeniti noben znanstvenik. Toda Bog Jehova, Stvarnik človeškega telesa, ve, kako se jo da odpraviti. Ljubeče je poskrbel za to, da je njegov Sin Jezus Kristus odkupil potomstvo Adama in Eve. Vsi, ki pokazujejo, da to pripravo cenijo, bodo končno osvobojeni staranja in smrti. (Janez 3:16)

Tudi ti lahko večno živiš v raju

Res je čudovito razmišljati o tem, da sta bila naša prastarša ustvarjena za življenje in ne za umiranje. Tako lahko bolje razumemo tudi naslednjo obljubo: »Stvarstvo bo tudi samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih.« (Rimljanom 8:21)

Tega, kar sta Adam in Eva izgubila, bodo naposled deležni mnogi njuni potomci. Pomisli, kaj lahko to pomeni zate! Naša prastarša sta živela v najlepšem okolju, ki je kdajkoli obstojalo na zemlji. Biblija pravi, da je »zasadil Jehova Bog vrt v Edenu proti jutru in postavil vanj človeka. In stori Bog, da je pognalo iz tiste zemlje vsaktero drevje, prijetno očesu in dobro v jed«. (1. Mojzesova 2:8, 9)

Predstavljaj si lepoto veličastnih dreves, ki so se je nagledale njune oči in raznovrstna mamljiva sadna drevesa, katerih sadeže sta okusila. Dodaj k temu še raznovrstni živalski svet — neusahljiv izvor presenetljivega raziskovanja. Temu ustrezno pravi Biblija: »Kajti Jehova Bog je upodobil iz prsti vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih privedel k Adamu, da bi videl, kako bode imenoval posamezne; in s katerimkoli imenom bi jih klical Adam, vsaktero živo bitje, tako mu bodi ime.« (1. Mojzesova 2:19)

Razen tega sta imela Adam in Eva zadovoljujoč življenjski smoter. Ustvarila naj bi veliko družino. Ko bi postala njuna družina večja, bi si podvrgla še preostale dele zemlje in jih spremenila v raj, ki bi obsegal ves svet. Toda ta ogromni projekt bi lahko bil uspešen le, če bi se podredila vodstvu njunega nebeškega Stvarnika. (1. Mojzesova 1:26)

Ker pa sta se odločila, da bosta ravnala neodvisno od Boga, so nastale posledice: tisočletno trpljenje, bolezni, staranje in smrt. Toda preden sta bila naša prastarša izgnana iz raja, je Bog Jehova rekel nekaj, kar je bilo zapisano v našo korist: »Glej, človek je postal kakor eden izmed nas, v kolikor ve, kaj je dobro in hudo. Sedaj pa, da ne iztegne roke svoje ter ne vzame tudi od drevesa življenja in bi jedel in živel vekomaj — ga odpravi torej Jehova Bog z vrta Edena.« (1. Mojzesova 3:22, 23)

Če bi naša prastarša ostala v preizkušnji poslušna, bi smela jesti od tega »drevesa življenja«, ki je zanju predstavljalo Božjo nagrado večnega življenja. To je nadaljnji dokaz za to, da je bil človek narejen, da živi, in ne za to, da umre.

Božji namen se ni spremenil. (Izaija 55:11) Jezus je to potrdil na dan svoje smrti. Skesanemu razbojniku, ki je umrl zraven njega, je obljubil: »Z menoj boš v raju.« (Luka 23:42, 43, NS) V kratkem bo nebeško kraljestvo pod vladarstvom Jezusa Kristusa poskrbelo za to, da bo zemlja spremenjena v raj. Tedaj bo ta razbojnik obujen nazaj v življenje skupaj z milijardami drugih mrtvih ljudi. Če bodo ti od mrtvih obujeni ‚delali dobro‘, ne bodo nikoli več umrli. Njihovo vstajenje se bo pokazalo kot »vstajenje življenja«. (Janez 5:28, 29)

Biblija govori tudi o »veliki množici ... iz vseh narodov«, ki ne bo potrebovala vstajenja. To so ljudje, ki živijo danes in verujejo v Boga Jehovo in njegovega Sina Jezusa Kristusa. Preživeli bodo, ko bo Bog Jehova v bližnji »veliki stiski« uničil vse hudobne. Potem bodo vodeni k »vodam življenja«, da, k neskončnemu življenju na rajski zemlji. (Razodetje 7:9, 10, 14, 17)

Ta mednarodna »velika množica« šteje že na milijone ljudi. Tudi ti lahko postaneš njen del. Kako? Tako, da zaupaš v Boga Jehovo in njegove priprave za rešitev. Če boš potem stalno izpolnjeval, kar je zapisano v Pregovorih 3:5, 6 in v Janezu 3:16, boš osebno izkusil, da je bil človek narejen za življenje in ne za umiranje. (Razodetje 21:3—5)

[Slika na strani 21]

Le kdo ne bi hotel ubežati učinkom staranja?

[Slika na strani 23]

Milijoni sedaj živečih ljudi bodo osebno izkusili, da je bil človek ustvarjen za življenje in ne za umiranje

[Slika na strani 24]

Starostni pojavi bodo v Božjem novem sestavu stvari tekli v obratni smeri