”Išči miru in stopaj za njim“
”Poveličan bodi Gospod, ki se veseli miru svojega hlapca.“ — PSALM 35:27, Antonin Chraska
1. Kakšen mir uživamo danes?
KOLIKŠNA sreča je imeti mir v tako razdeljenem svetu! Veseli smo lahko, ker častimo Jehova, ’Boga miru‘ in prejemamo blagoslove njegove ’zaveze miru‘! Ko nas pritiska življenje, je še kako osvežilno poznati ”mir, ki ga daje Bog in ki presega vse, kar si lahko predstavljamo“ in izkusiti ’vez miru‘, ki združuje Božje ljudstvo ne glede na njihovo narodnost, jezik, raso ali socialno poreklo! (1. Tesaloničanom 5:23; Ezekijel 37:26; Filipljanom 4:7; Efežanom 4:3)
2., 3. (a) Kaj se lahko zgodi s posameznimi kristjani, čeprav bo Božje ljudstvo kot celota vztrajalo? (b) K čemu nas spodbuja Biblija?
2 Kot Jehovove priče ta mir visoko vrednotimo. Zato ga seveda ne moremo jemati kot nekaj samoumevnega. Tak mir se ne ohranja samodejno samo zato, ker smo povezani s krščansko skupščino ali zato, ker smo pač član krščanske družine. Medtem ko bo maziljeni preostanek skupaj s svojimi spremljevalci ’drugimi ovcami‘, kot ena čreda vztrajal vse do konca, se lahko zgodi, da kak posameznik izgubi svoj mir in odpade. (Janez 10:16; Matej 24:13; Rimljanom 11:22; 1. Korinčanom 10:12)
3 Apostol Pavel je maziljene kristjane svojega časa posvaril: ”Pazite, bratje, da kateri med vami ne bo imel hudobnega in nevernega srca in bi odstopil od živega Boga.“ (Hebrejcem 3:12) To svarilo velja tudi za veliko množico. Zato Biblija kristjane spodbuja: ”Išči miru in stopaj za njim. Zakaj Gospodove oči so obrnjene v pravične in njegova ušesa k njihovim prošnjam, Gospodov obraz pa je zoper hudodelce.“ (1. Petrovo 3:10-12; Psalm 34:14, 15)
“Težnje mesa“
4. Kaj lahko razbije naš mir z Bogom?
4 Kaj nas lahko odvrne od stopanja (prizadevanja) za mirom? Pavel je to omenil, ko je napisal: ”Težnje mesa vodijo v smrt, težnje duha pa vodijo v življenje in v mir. Zakaj v težnjah mesa je sovraštvo do Boga.“ (Rimljanom 8:6, 7) Z ’mesom‘ Pavel misli na naše padlo stanje, v katerem smo kot nepopolni ljudje, ki so podedovali grešna nagnjenja. Vdajanje nagnjenjem grešnega mesa bo uničilo naš mir. Kristjan razbije mir z Jehovom, ki ga je užival, če ravna nemoralno in se ne kesa, če laže, krade, jemlje mamila ali drugače krši Božji zakon. (Pregovori 15:8, 29; 1. Korinčanom 6:9, 10; Razodetje 21:8) Njegov mir z Bogom je resno ogrožen tudi če dovoli, da mu gmotne stvari postanejo pomembnejše od duhovnih. (Matej 6:24; 1. Janezovo 2:15-17)
5. Kaj je vključeno v prizadevanje za mir?
5 Pavel je tudi rekel: ”Težnje duha pa vodijo v življenje in v mir.“ Mir spada k sadovom duha in če svoje srce vzgajamo, da bi cenilo duhovne stvari ter molimo, da bi nam pri tem pomagal Božji duh, tedaj se bomo ognili ’težnjam mesa‘. (Galačanom 5:22-24) V 1. Petrovem pismu 3:10-12 je mir povezan s pravičnostjo. (Rimljanom 5:1) Peter pravi, da se moramo, ko si prizadevamo za mirom, ’ogibati hudega in delati dobro‘. Pri ’prizadevanju za pravičnostjo‘ in ohranjanju našega miru z Bogom, nam lahko pomaga Božji duh. (1. Timoteju 6:11, 12)
6. Katera je ena izmed odgovornosti starešin glede miru v skupščini?
6 Prizadevanje za mir je glavna skrb starešin v skupščini. Kadar nekdo na primer želi vanjo vnesti kaj oskrunjajočega, morajo starešine zaščititi skupščino tako, da grešnika pokarajo z namenom, da bi se popravil. Če sprejme karanje, bo obnovil svoj mir. (Hebrejcem 12:11) V nasprotnem primeru pa ga bo treba izključiti, da bi se obvaroval mir med skupščino in Jehovom. (1. Korinčanom 5:1-5)
V miru z brati
7. Pred kakšnimi ’težnjami mesa‘ Pavel svari kristjane?
7 ”Težnje mesa“ lahko uničijo ne samo naš mir z Bogom, ampak tudi dober odnos z drugimi kristjani. Pavel je Korinčanom pisal tole: ”Še ste namreč zgolj čutni. Mar niste še vedno zgolj čutni in živite po človeško, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?“ (1. Korinčanom 3:3) Nevoščljivost in prepir sta živo nasprotje miru.
8. (a) Kaj se lahko zgodi z nekom, ki povzroča nevoščljivost in prepire v skupščini? (b) Od česa je odvisen naš mir z Bogom?
8 Če motimo mir v skupščini s tem, da dajemo povod za nevoščljivost in prepir, je to zelo resna zadeva. Apostol Janez je, ko je govoril o lastnosti, ki je povezana z mirom kot sadom duha, svaril: ”Če kdo pravi: ’Ljubim Boga‘, pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, katerega ne vidi.“ (1. Janezovo 4:20) Ali je zatorej lahko nekdo v miru z Bogom, če povzroča nevoščljivost ali prepire med brati? Gotovo ne! Spodbujeni smo: ”Končno, bratje, veselite se, spopolnjujte se, spodbujajte se, bodite istih misli, varujte mir, pa bo Bog ljubezni in miru z vami.“ (2. Korinčanom 13:11) Da, če med seboj živimo v miru, tedaj bo z nami Bog ljubezni in miru.
9. Kako vemo, da bo med kristjani kdaj pa kdaj prišlo do nesporazumov in sporov?
9 To seveda ne pomeni, da med kristjani nikoli ne bo prišlo do nesporazumov. Tako je nekaj tednov po binkoštih v mladi krščanski skupščini nastal nesporazum glede dnevnega deljenja hrane. (Apostolska dela 6:1) Ob neki priložnosti je nesporazum med Pavlom in Barnabo povzročil ”izbruh jeze“. (Apostolska dela 15:39, NW) Pavel je moral svetovati Evodiji in Sintihi, ki sta očitno bili dobri in goreči sestri, ”naj živita v lepi slogi v Gospodu“. (Filipljanom 4:2) Zato ni čudno, da je Jezus natančno svetoval, kako rešiti porušen mir med kristjani, poudaril je tudi, da je treba take probleme reševati takoj! (Matej 5:23-25; 18:15-17) Če ne bi pričakoval takih težav med svojimi sledilci, glede tega ne bi bil ničesar svetoval.
10. Kakšne razmere nastanejo včasih v skupščini in kakšno odgovornost imajo vsi, ki so vpleteni?
10 Torej je danes precej verjetno, da bo kdo užaljen zaradi sokristjanove nepremišljene besede ali dozdevnega omalovaževanja. Kakšna osebnostna značilnost lahko koga močno moti. Dogaja se, da se osebnosti ne ujemajo. Nekdo morda ostro nasprotuje odločitvi starešin. V starešinskem telesu je morda kak starešina zelo energičen in skuša prevladovati nad ostalimi starešinami. Kljub dejstvu, da se dogajajo take stvari, moramo še vedno iskati mir in si prizadevati ali stopati za njim. Te probleme je potrebno obravnavati krščansko, da bi se ohranila ”edinost duha z vezjo miru“. (Efežanom 4:3)
11. Kaj nam je priskrbel Jehova, da bi nam pomagal v prizadevanju za medsebojni mir?
11 V Bibliji piše: ”Poveličan bodi Gospod, ki se veseli miru svojega hlapca.“ (Psalm 35:27, AC) Da, Jehova želi, da bi imeli mir. Zato je, da bi nam pomagal ohranjati mir med nami samimi in z njim, priskrbel dve stvari. Ena je sveti duh, čigar sad je mir, ta pa je tesno povezan z miroljubnimi lastnostmi, kot so potrpežljivost, dobrota, krotkost in samoobvladanje. (Galačanom 5:22, 23) Druga stvar pa je Božja modrost, o kateri beremo: ”Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, poslušna, polna usmiljenja in dobrih del.“ (Jakob 3:17, 18)
12. Kaj bi morali narediti, če skalimo svoj mir z brati?
12 Kadar je torej skaljen naš mir z drugimi, bi morali moliti za modrost od zgoraj, da bi nam pokazala, kako moramo ravnati. Prositi pa moramo tudi za svetega duha, da bi nas okrepil za pravilna dela. (Luka 11:13; Jakob 1:5; 1. Janezovo 3:22) V skladu z našo molitvijo lahko za vodstvo nato pogledamo v vir Božje modrosti, v Biblijo, pogledamo pa lahko tudi v biblijsko čtivo, ki nam bo svetovalo, kako lahko uporabimo Sveto pismo. (2. Timoteju 3:16) Prav je tudi, da poiščemo nasvet pri starešinah v skupščini. Končni korak pa je ta, da ravnamo v skladu s prejetimi smernicami. V Izaiju 54:13 piše: ”Vsi tvoji otroci so Gospodovi učenci in velik je mir tvojih otrok.“ Iz tega lahko sklepamo, da je naš mir odvisen od ravnanja po tistem, kar nas uči Jehova.
”Blagor tistim, ki delajo za mir“
13., 14. (a) Kaj pomeni Jezusov izraz ’delati za mir‘? (b) Kako lahko delamo za mir?
13 Jezus je v svoji gorski pridigi rekel: ”Blagor tistim, ki delajo za mir, ker bodo postali božji otroci.“ (Matej 5:9) Izraz ’tisti, ki dela za mir’ tukaj ne pomeni enostavno nekoga, ki je že po naravi miren. Izvirna grška beseda pomeni ”pomirjevalci“. Pomirjevalec zna obnoviti skaljen mir. Še pomembnejše pa je, da se pomirjevalec predvsem prizadeva, da se mir sploh ne bi skalil. ”Mir naj kraljuje v vaših srcih.“ (Kološanom 3:15) Kadar Božji služabniki delajo za mir, tedaj so njihovi medsebojni problemi kar najmanjši.
14 Biti pomirjevalec pomeni priznati svoje slabosti. Na primer, kak kristjan morda hitro vzkipi ali pa je preobčutljiv in hitro užaljen. Ko ga kaj tare, morda vsled čustev pozabi na biblijska načela. To pri nepopolnih ljudeh ni nič nenavadnega. (Rimljanom 7:21-23) Toda, sovraštva, prepiri in izlivi jeze spadajo med dela mesa. (Galačanom 5:19-21) Kadar pri sebi opazimo take težnje — ali pa nas nanje opozorijo drugi — bi morali iskreno in stalno prositi za Jehovov duh, ki nam bo pomagal pri razvijanju samoobvladanja in krotkosti. Pravzaprav bi vsakdo moral negovati te lastnosti kot del svoje nove osebnosti. (Efežanom 4:23, 24; Kološanom 3:10, 15)
15. Kako je modrost od zgoraj v nasprotju z nerazumno trdoglavostjo?
15 Včasih se zgodi, da vznemirja skupščino ali starešinstvo kdo, ki je trmast in zmeraj vztraja pri svojem. Res, kadar gre za Božji zakon, bi kristjan vedno moral biti energičen, celo neomajen. Kadar menimo, da imamo dobro zamisel, ki bi lahko koristila drugim, ne bo napak, če bomo to naravnost povedali in seveda pojasnili tudi razloge. Vendar pa ne želimo biti podobni ljudem iz sveta, ki so ”nespravljivi“. (2. Timoteju 3:1-4) Modrost od zgoraj je miroljubna in razumna. Tisti, ki so neizprosno trmasti, bi morali upoštevati Pavlov nasvet Filipljanom, naj ’ničesar ne delajo iz praznega slavohlepja‘. (Filipljanom 2:3)
16. Kako nam Pavlov nasvet v Pismu Filipljanom pomaga premagati sebičnost?
16 Pavel nas v istem pismu spodbuja, naj imamo v ’ponižnosti druge za višje od sebe‘. To je pravo nasprotje sebičnosti. Zrel kristjan ne razmišlja, kako bo predvsem vsilil svoje zamisli, ohranil ugled in zaščitil svoj položaj in avtoriteto. To bi bilo v nasprotju s Pavlovo spodbudo, ”naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge“. (Filipljanom 2:4; 1. Petrovo 5:2, 3, 6)
Miroljubne besede
17. Kakšna napačna uporaba jezika lahko skali mir skupščine?
17 Kdor si prizadeva za mir, posebno skrbno pazi na svoj jezik. Jakob svari: ”Tako je tudi majhen ud, vendar se ponaša z velikimi rečmi. Poglejte, kako majhen ogenj, pa takšen gozd zažge.“ (Jakob 3:5) Škodoželjno opravljanje, kritiziranje drugih za njihovim hrbtom, neprijazne in ostre besede, godrnjanje in pritoževanje, pa tudi nepošteno laskanje zaradi osebnih koristi — vse to so dela mesa, ki kalijo mir Božjega ljudstva. (1. Korinčanom 10:10; 2. Korinčanom 12:20; 1. Timoteju 5:13; Juda 16)
18. (a) Kako bodo, če je nekdo nenamerno grešil z jezikom, vsi vpleteni prav ravnali? (b) Kako reagira zrel kristjan, kadar drugi v jezi izgovori boleče besede?
18 Res je, kar je rekel Jakob: ”Le jezika nihče ne more ukrotiti.“ (Jakob 3:8) Celo zreli kristjani včasih rečejo kaj takega, kar pozneje iskreno obžalujejo. Vsi mi upamo, da nam bodo drugi odpustili take napake, kakor jih tudi mi odpuščamo njim. (Matej 6:9, 10) Včasih lahko močan izbruh jeze povzroči boleče besede. Ob tem se bo človek, ki je za mir, spomnil, da ”mil odgovor pomirja togoto, žaljiva beseda pa zbuja jezo“. (Pregovori 15:1) Pogosto bo samo globoko vdihnil, namesto da bi na v jezi izgovorjene besede odgovoril s še večjo jezo. Potem ko se jeza ohladi, bo širokogruden kristjan, ki dela za mir, vedel, kako naj spregleda, kar je bilo izrečeno v trenutku nepremišljenosti. Ponižen kristjan pa se bo znal opravičiti in bo skušal odpraviti povzročene rane. Moralno močni smo takrat, ko smo sposobni iskreno reči ”Žal mi je.“
19. Kaj se lahko od Pavla in Jezusa naučimo o svetovanju?
19 Jezik lahko uporabimo za svetovanje. Pavel je javno pograjal Petra, ko je ta v Antiohiji nepravilno ravnal. Jezus je prav tako strogo svetoval v sporočilih sedmim skupščinam. (Galačanom 2:11-14; Razodetje, poglavji 2, 3) Če preučimo te primere vidimo, da nasvet ne sme biti tako blag, da bi se izgubilo bistvo. Vseeno pa Jezus in Pavel nista bila prenagljena ali kruta. S svojim nasvetom nista dala duška lastnemu razočaranju. Iskreno sta se trudila pomagati bratom. Kadar svetovalec opazi, da svojega jezika ne obvladuje popolnoma, se lahko odloči za premor, da bi se malo ohladil, preden še kaj reče. Drugače se lahko zgodi, da bi izrekel ostre besede, ki bi povzročile večji problem od tistega, ki ga poskuša rešiti. (Pregovori 12:18)
20. Kaj bi nas moralo voditi pri vsem kar govorimo bratom in sestram ali o njih?
20 Kot smo že omenili, sta mir in ljubezen kot sadova duha med seboj tesno povezana. Kadar tisto, kar rečemo svojim bratom — ali o njih — odseva ljubezen, tedaj bo to prispevalo k miru v skupščini. (Janez 15:12, 13) Naše besede morajo biti ’v milosti, s soljo zabeljene‘. (Kološanom 4:6, AC) Biti morajo okusne, prijetne srcu. Jezus je svetoval: ”Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj!“ (Marko 9:50)
’Potrudite se‘
21. Kaj je očitno glede Božjega naroda na tedenskih sestankih in na shodih ter kongresih?
21 Psalmist je zapisal: ”Glej, kako dobro in kako prijetno, da složno bratje prebivajo skupaj!“ (Psalm 133:1, AC) Da, res se veselimo druženja z brati, še zlasti na tedenskih sestankih, shodih in velikih kongresih. Ob takih priložnostih celo ljudje iz sveta opazijo naš mir.
22. (a) K čemu bo vodil lažni mir, za katerega narodi mislijo, da ga bodo kmalu dosegli? (b) Do kakšnega pravega miru bo pripeljala Božja zaveza miru?
22 Ni daleč čas, ko bodo narodi mislili, da so dosegli mir brez Jehova. Toda ko bodo rekli ”Mir in varnost“, bo nenadno uničenje zadelo vse, ki niso v miru z Bogom. (1. Tesaloničanom 5:3) Po tem bo Knez miru človeštvo ozdravil pogubnih posledic človekove prvotne izgube miru z Bogom. (Izaija 9:6, 7; Razodetje 22:1, 2) Božja zaveza miru bo tedaj prispevala k spokojnosti vsega sveta. Celo zveri na polju ne bodo več sovražne. (Psalm 37:10, 11; 72:3-7; Izaija 11:1-9; Razodetje 21:3, 4)
23. Kaj moramo sedaj storiti, če želimo miroljuben nov svet?
23 Kakšen veličasten čas! Ga željno čakaš? Če da, tedaj si ’prizadevaj za mir z vsemi‘. Že sedaj se trudimo za mir med brati, še zlasti pa z Jehovom. Da, ”ker to pričakujete, se potrudite, da vas najde v miru brez madeža in brez graje“. (Hebrejcem 12:14; 2. Petrovo 3:14)
Ali se spomniš?
◻ Kaj lahko skali naš mir z Jehovom?
◻ Kakšne nesporazume je morda treba reševati v skupščini?
◻ Kaj je Jehova priskrbel, da bi nam pomagal iskati mir in stopati za njim?
◻ Katera mesena gledišča lahko skalijo mir v skupščini in kako jih lahko preprečimo?
[Slika na strani 22]
Med Jehovovimi učenci vlada obilje miru
[Slika na strani 24]
Kako prijeten je mir bratov, ki služijo v enotnosti