Vprašanja bralcev

◼ Jobova knjiga 33:24 govori o ”odkupnini“, ki se je našla za Joba in mu omogočila ogniti se smrti. Kdo naj bi bil ta odkupnina za Joba?

Tedaj se ni za Joba nudila nikakršna človeška žrtev, vendar je Bog kljub temu pokril oziroma odpustil Jobov greh.

Satan je povzročil Jobu mnogo trpljenja, vključno ”z nevarnim uljesom od podplatov njegovih nog do temena“. Jobovo stanje je bila tako slabo, da ga je njegova žena nagovarjala, naj ’Boga prekolne in umre‘. Celo Job je razmišljal, ali ne bi bilo boljše umreti kot pa tako trpeti. (Job 2:7-9; 3:11, EI)

Ko je že izgledalo, da bi Job lahko umrl, je Elihu ocenil njegov kočljiv položaj in položil osnovo za upanje, rekoč: ”Njegovo telo upada, da ga ni več videti . . . . Njegova duša se že bliža grobu, njegovo življenje kraljestvu mrtvih. Če je tedaj pred njim angel, zagovornik, eden izmed tisoč, da opomni človeka na njegovo dolžnost, se ga Bog usmili in reče: ’Iztrgaj ga! Ni mu treba iti v grob. Dobil sem že odkupnino.‘ Okrepi se njegovo telo bolj ko v mladosti.“ (Job 33:21-25, EI)

Vemo, da je Jezus Kristus dal svoje popolno človeško življenje kot ustrezno odkupnino za nepopolno človeštvo. S svojo žrtvijo, ki je bila enakovredna temu, kar je Adam izgubil, je plačal potrebno ceno, da bi dosegel osvoboditev od greha. (Rimljanom 5:12-19; 1. Timoteju 2:5, 6) Vendar pa to ni edina uporaba izraza ”odkupnina“ v Bibliji. Hebrejska beseda, ki se nahaja v Jobovi knjigi 33:24 v osnovi pomeni ”pokriti“. (2. Mojzesova 25:17) Ko se je Bog ukvarjal z nekdanjim Izraelom, je uvedel pripravo pokritja ali odkupnine od grehov — žrtve, ki so pokrile greh in so neposredno urejale zadeve med ljudmi in Bogom. (2. Mojzesova 29:36; 3. Mojzesova 16:11, 15, 16; 17:11)

Pa tudi že pred tem je bil Bog pripravljen sprejeti žrtve kot izraz zahvale ali prošnje za odpuščanje in priznanje. (1. Mojzesova 4:3, 4; 8:20, 21; 12:7; 31:54) Job je razumel vrednost takšnih žrtev. Tako beremo: ”Zgodaj zjutraj je vstajal in daroval žgalne daritve po številu vseh njih [svojih sinov]. Zakaj Job je mislil: ’Morda so grešili moji sinovi in žalili Boga v svojih srcih!‘ Tako je Job vsakikrat delal.“ (Job 1:5, EI) Ker je poskušal ugajati Bogu in se očitno tudi kesal, so njegove žrtve v Božjih očeh imele vrednost. (Psalm 32:1, 2; 51:17)

Toda, ko je kasneje Job zbolel, se je zdelo, da je njegovo življenje ogroženo. Ker je tudi napak razmišljal o svoji pravičnosti, ga je bilo potrebno opomniti, in to je storil Elihu. (Job 32:6; 33:8-12; 35:2-4) Elihu je rekel, da Jobu ni potrebno ostati v njegovem klavrnem stanju prav do smrti in do jame (šeola ali splošnega groba). Če se Job pokesa, se bo našla ”odkupnina“. (Job 33:24-28)

Ne smemo misliti, da je z ”odkupnino“ Elihu mislil človeka, ki bi umrl v korist Joba. Glede na žrtve kakršne so pravi častilci navadno darovali, je vrsta odkupnine, na katero je Elihu v Jobovem primeru namigoval, verjetno bila živalska žrtev. Zanimivo je, da je Bog kasneje rekel trem Jobovim sumničavim tovarišem: ”Jih darujte zase v žgalno daritev. Moj služabnik Job pa naj moli za vas.“ (Job 42:8, EI) Naj bo odkupnina takšna ali drugačna, Elihujev glavni cilj je bil ta, da se Jobu njegov greh lahko pokrije in da lahko doživi iz tega izhajajoče koristi.

Prav to se je tudi zgodilo. Job se je ’pokesal v prahu in pepelu‘. Kaj je bilo potem? ”Gospod [Jehova, NS] je torej Jobovo usodo spremenil . . . . Bog pa je blagoslavljal Joba potlej še bolj ko prej . . . . Job je potem živel še sto štirideset let in je videl svoje sinove in svoje vnuke do četrtega rodu.“ Res je, da ta odkupnina ni Joba osvobodila greha, zato je kasneje umrl. Kljub temu je podaljšanje njegovega življenja nazorno potrdilo, da se je ’okrepilo njegovo telo bolj ko v mladosti, vrnilo se je k dnevom svoje mladostne moči‘. (Job 33:25; 42:6, 10-17, EI)

Ti blagoslovi, ki so bili izid uporabe omejene odkupnine za Joba, služijo kot predpodoba obilnih blagoslovov, ki jih bo deležno verujoče človeštvo v novem svetu. Potem se bodo lahko povsem okoristili Jezusove odkupne žrtve, ki bo za vedno odstranila pogubne posledice greha in nepopolnosti. To bo povod za ’veselo ukanje‘, kot je omenil Elihu! (Job 33:26)

◼ V Pismu Rimljanom 8:27 New World Translation (Novi svet prevod Svetega pisma) prevaja grško besedo phrónēma z ”namen“, v 6. in 7. vrsti pa z ”(mišljenje), težnja“. Zakaj je ista grška beseda prevedena različno?

Kontekst govori v prid obeh izbranih izrazov.

V predgovoru New World Translation of the Christian Greek Scriptures (1950) je zapisano: ”Vsaki glavni besedi smo določili en pomen, katerega smo se držali, dokler ga je kontekst dovoljeval.“ Ker se beseda phrónēma pojavi samo štirikrat, bi lahko kdo menil, da to ni glavna beseda. Vendar pa se pojavlja v povezavi z besedami, ki so uporabljene češče. Ena je phronēo, ki pomeni ’misliti, (težiti za nečim) biti naklonjen na določen način‘. (Matej 16:23; Marko 8:33; Rimljanom 8:5; 12:3; 15:5) Ostale sorodne grške besede posredujejo misel o uporabi praktične modrosti, zdravega razuma, razsodnosti. (Luka 1:17; 12:42; 16:8; Rimljanom 11:25; Efežanom 1:8)

The Kingdom Interlinear Translation of the Greek Scriptures pokaže, da se beseda phrónēma pojavi štirikrat v Pismu Rimljanom 8:6, 7, 27 in da je njen dobesedni pomen dosledna ”naklonjenost (težnja)“. Poznavalci grščine Bauer, Arndt in Gingrich razlagajo pomen besede phrónēma kot ’način razmišljanja, (sistem, nagnjenost v) razmišljanju, namera, težnja, prizadevanje‘. (A Greek-English Lexicon of the New Testament and Other Early Christian Literature — Grško angleški leksikon Nove zaveze in druge zgodnje krščanske literature)

Apostol Pavel je v Pismu Rimljanom 8. poglavja kristjanom svetoval, naj ne živijo po željah nepopolnega mesa. Da bi v tem uspeli, bi se morali varovati teženj in nagibov mesa prav tako pa tudi mišljenja nepopolnega srca. ’Misliti na to (težiti za tem)‘, kar je v skladu z Božjim svetim duhom, jim bo pri tem pomagalo. (Rimljanom 8:1-5)

Pavel je nakazal naslednje nasprotje: ”Težnje mesa vodijo v smrt, težnje duha pa vodijo v življenje in v mir. Zakaj v težnjah mesa je sovraštvo do Boga, ker se ne podrejajo božji postavi.“ (Rimljanom 8:6, 7, JP) V teh dveh vrsticah se misli na ljudi. Ljudje, še posebno pa kristjani, bi ne smeli misliti na, oziroma ne ’težiti‘ za stvarmi padlega mesa. Namesto tega bi morali misliti na oziroma ’težiti‘ za stvarmi, ki so v soglasju z duhom in ki jih le-ta spodbuja.

V nasprotju s tem pa se 27. vrsta nanaša na Boga samega. Tam piše: ”On [Jehova] pa, ki preiskuje srca, vé, kaj je namen Duha, ker po božji volji prosi za svete.“ (EI) Da, ta ”on“ je Jehova, Poslušalec molitve.

Beseda phrónēma bi v 27. vrsti bila lahko prevedena kot ”težnja“. Toda sveti duh ni oseba, ki bi razmišljala ali bi imela lastno mišljenje. Ta duh je dejavna Božja sila, za katero Bog ve, kako deluje v izpolnitev njegove volje. Nadalje, pomen te vrste se razlikuje od pomena v 6. in 7. vrsti 8. poglavja Pisma Rimljanom. Ti predhodni vrsti poudarjata potrebo ljudi, da nadzirajo svoje razmišljanje in ravnanje. Toda Jehovu tega ni potrebno oziroma se truditi, da bi nadziral samega sebe. Ve, kaj je bilo pod navdihnjenjem zapisano v Biblijo, kot so biblijski izrazi, ki kažejo na njegovo voljo glede njegovih zemeljskih služabnikov. Dr. Heinrich Mayer je v zvezi s Pismom Rimljanom 8:27 dal naslednjo izjavo: ”Bog bi v vsakem primeru poznal namen Duha.“

Tako je prevod ”namen“ v soglasju s kontekstom oziroma sporočilom Pisma Rimljanom 8:27, kar dopušča tudi grščina. The Translator’s New Testament jo takole prevaja: ”On, ki preiskuje srca, ve, kaj hoče Duh.“

◼ Zakaj New World Translation (Novi svet prevod Svetega pisma) nekje prevaja grško besedo pisteúo kot ”verjeti“ (tako jo prevaja večina prevodov, tudi naši) nekje pa ”verovati“ (v smislu, da z življenjem in delom potrjujemo svojo vero? (V slovenskih prevodih ta razlika ni nakazana.)

S tem se želi odraziti različne nianse pomena, ki jih odraža grška beseda pisteúo.

Na primer A Grammar of New Testament Greek (Slovnica grščine v Novi zavezi) Jamesa Moultona navaja, da so se prvi kristjani jasno zavedali ”pomembnosti razlike med vero kot táko . . . in osebnim zaupanjem“. Obe misli lahko izrazimo z uporabo grške besede pisteúo.

Često se morajo različne nianse pomena besede pisteúo razbrati iz konteksta. Vendar pa nam včasih različna slovnična struktura pomaga ugotoviti, kaj je imel pisec v mislih. Na primer, če besedi pisteúo sledi samo samostalnik v dajalniku, potem jo New World Translation ponavadi prevaja samo z ”verjeti“ — v kolikor kontekst ne zahteva drugače. (Matej 21:25, 32; toda glej Rimljanom 4:3.) Če besedi pisteúo sledi beseda epí, ”v“, se jo na spošno prevaja ”verjeti v“. (Matej 27:42; Apostolska dela 16:31) Če ji sledi eis, ”v“ (v smislu načina), je ponavadi prevedena kot ”verovati“ (potrditi vero z življenjem in deli). (Janez 12:36; 14:1)

Ta zadnji prevod (ki nas spomni na to, da je pisteúo vezana na grško besedo pistís, ”vera, zaupanje“) je v skladu z razlago v An Introductory Grammar of New Testament Greek (Uvodna slovnica grščine v Novi zavezi) Paula Kaufmana. To delo pravi: Naslednja konstrukcija, ki je pogosta v Novi zavezi (še posebno v Janezovem evangeliju) je πιστεύω [pisteúo] z εις [eis] in sklon v tožilniku . . . Celotna konstrukcija εις in tožilnik morata biti prevedena skupaj, ne pa da se predlog εις skuša prevesti kot samostojno besedo. Z vero je mišljeno delovanje, nekaj kar človek dela, to je potrjuje vero v nekoga.“