Vsakdo bo svoboden

»Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov. Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok. Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.« (RIMLJANOM 8:18–22, SSP)

APOSTOL Pavel v tem delu pisma kristjanom v Rimu izrazito oriše, zakaj življenje ni resnično svobodno in ga tako pogosto zaznamujeta praznina ter bolečina. Pojasnjuje tudi, kako lahko dosežemo pravo svobodo.

»Trpljenje sedanjega časa«

Pavel ,trpljenja sedanjega časa‘ ne omalovažuje, ko pravi, da se ga »ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas«. V Pavlovem času, pa tudi pozneje, so kristjani veliko trpeli pod surovo totalitarno vlado rimske oblasti, ki ji je bilo kaj malo mar za človekove pravice. Ko je Rim pričel verjeti, da so kristjani državni sovražniki, jih je začel brezobzirno zatirati. Zgodovinar J. M. Roberts pravi: »Mnogo kristjanov je v prestolnici [Rimu] umrlo strašne smrti v areni ali pa so jih žive sežgali.« (Shorter History of the World) Drugo poročilo o žrtvah Neronovega preganjanja izjavlja: »Nekatere so križali, druge so odeli v živalske kože in nanje spustili lovske pse, nekatere so polili s katranom in jih vžgali, da so v mraku goreli kot žive bakle.« (F. F. Bruce, New Testament History)

Ti zgodnji kristjani so se gotovo želeli osvoboditi preganjanja, toda za dosego tega niso bili pripravljeni kršiti naukov Jezusa Kristusa. Tako so na primer v boju med vladajočo rimsko oblastjo in judovskimi borci za svobodo, kot so bili zeloti, ostali popolnoma nevtralni. (Janez 17:16; 18:36) Po mnenju zelotov »kriza trenutno ni narekovala tega, da se govori o čakanju na Božji primeren čas«. Po njihovem je bil potreben »nasilen nastop proti sovražniku«, Rimu. (New Testament History) Zgodnji kristjani pa so razmišljali drugače. ,Čakati na Božji primeren čas‘ je bil zanje edini stvaren izhod. Prepričani so bili, da bo lahko samo Božji poseg trajno končal »trpljenje sedanjega časa« in prinesel resnično, trajno svobodo. (Miha 7:7; Habakuk 2:3) Preden pa bomo pregledali, kako se bo to zgodilo, raziščimo, zakaj je sploh bilo ,stvarstvo podvrženo ničevosti‘.

»Podvrženo ničevosti«

Po besedah Benjamina Wilsona v The Emphatic Diaglott beseda »stvarstvo« tukaj ne pomeni »nerazumnega in neživega stvarstva«, kakor menijo nekateri, ampak »vse človeštvo«. (Primerjaj Kološanom 1:23.) Nanaša se na celotno človeško družino – na vse nas, ki hrepenimo po svobodi. Mi smo bili ,podvrženi ničevosti‘, zaradi ravnanja naših prvih staršev. To se je zgodilo, in sicer ,ne po [naši] volji‘ niti kot posledica posameznikove osebne odločitve. Naš položaj smo podedovali. Iz svetopisemskega gledišča se je Rousseau zmotil, ko je rekel, da je ,človek rojen svoboden‘. Vsak od nas je rojen v sponah greha in nepopolnosti, tako rekoč zasužnjen v stvarnosti, polni razočaranj in ničevosti. (Rimljanom 3:23)

Zakaj je prišlo do tega? Ker sta naša prva starša, Adam in Eva, želela biti »kakor Bog«, želela sta popolnoma sama odločati in določati, kaj je dobro in kaj slabo. (1. Mojzesova 3:5) Prezrla sta pa zelo pomemben dejavnik glede svobode. Absolutno svobodo lahko ima le Stvarnik. On je Vesoljni suveren. (Izaija 33:22; Razodetje 4:11) Človekova svoboda je torej svoboda znotraj mej. Zato je učenec Jakob kristjane svojih dni spodbudil, naj jim poveljuje ,popolna postava, postava svobode‘. (Jakob 1:25)

Jehova je Adama in Evo upravičeno izločil iz svoje vesoljne družine in posledica tega je bila, da sta umrla. (1. Mojzesova 3:19) Kaj pa njuni potomci? Kljub temu da sta sedaj lahko ponudila le nepopolnost, greh in smrt, jima je Jehova še vedno usmiljeno dovolil imeti otroke. Tako je ,smrt prišla na vse ljudi‘. (Rimljanom 5:12) V tem pomenu je Bog ,podvrgel [stvarstvo] ničevosti‘.

,Razodetje Božjih sinov‘

Jehova je stvarstvo podvrgel ničevosti »v upanju«, da bo človeški družini svoboda nekoč vrnjena, in to po dejavnosti »Božjih sinov«. Kdo so ,Božji sinovi‘? To so učenci Jezusa Kristusa, ki se, kakor drugo »[človeško] stvarstvo«, rodijo v suženjstvu greha in nepopolnosti. Z rojstvom nimajo pravice do mesta v Božji čisti, popolni vesoljni družini. Toda Jehova dela zanje nekaj izrednega. Po odkupni žrtvi Jezusa Kristusa jih osvobodi spon podedovanega greha in jih razglasi za ,opravičene‘ oziroma duhovno čiste. (1. Korinčanom 6:11) Nato jih posvoji za ,Božje sinove‘, privede jih nazaj v svojo vesoljno družino. (Rimljanom 8:14–17)

Kot Jehovovi posvojenci bodo imeli čudovito prednost. Skupaj z Jezusom Kristusom bodo »našemu Bogu [. . .] za duhovnike, in kraljevali bodo na zemlji [nad zemljo, NW]« kot del Božjega nebeškega Kraljestva oziroma vlade. (Razodetje 5:9, 10; 14:1–4) Ta vlada je urejena trdno po načelih svobode in pravice – ne zatiranja in tiranije. (Izaija 9:6, 7; 61:1–4) Apostol Pavel pove, da so ti Božji sinovi družabniki Jezusa, dolgo obljubljenega ,Abrahamovega semena‘. (Galatom 3:16, 26, 29) Kot taki imajo poglavitno vlogo pri spolnjevanju obljube, ki jo je Bog dal svojemu prijatelju Abrahamu. Po tej obljubi bodo med drugim po Abrahamovem semenu (oziroma potomstvu) »blagoslovljeni [. . .] vsi narodi zemlje«. (1. Mojzesova 22:18)

Kakšen blagoslov pa prinašajo človeštvu? Božji sinovi bodo sodelovali pri osvobajanju celotne človeške družine iz strašnih posledic adamskega greha ter povrnitvi človeštva k popolnosti. Ljudje »iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev« bodo lahko blagoslovljeni, če verujejo v odkupno žrtev Jezusa Kristusa in se podrejajo kraljestveni dobrohotni vladi. (Razodetje 7:9, 14–17; 21:1–4; 22:1, 2; Matevž 20:28; Janez 3:16) Tako bo »celotno stvarstvo« znova uživalo »svobodo slave Božjih otrok«. To ne bo kaka omejena, začasna politična svoboda, temveč svoboda, v kateri bo človeška družina osvobojena vsega, kar ji povzroča bolečine in gorje vse odtlej, ko sta Adam in Eva zavrnila Božjo suverenost. Nič čudnega, da je apostol Pavel lahko rekel, da se »trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati« s čudovitim delom, ki ga bodo opravili ti zvesti!

Kdaj se bo začelo ,razodetje Božjih sinov‘? Sedaj prav kmalu, ko bo Jehova vsem razkril, kdo so Božji sinovi. To bo takrat, ko bodo ti »sinovi« – obujeni v duhovno področje – sodelovali z Jezusom Kristusom pri odstranitvi zla in zatiranja z zemlje, v Božji vojni harmagedon. (Daniel 2:44; 7:13, 14, 27; Razodetje 2:26, 27; 16:16; 17:14; 19:11–21) Okrog sebe vidimo goro dokazov, da živimo globoko v »zadnjih dneh«, ko bo Bog nehal prenašati vse to dolgo upiranje in iz njega izhajajoče zlo. (2. Timoteju 3:1–5; Matevž 24:3–31)

Da, res je, da »celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine«, kot pravi apostol Pavel, toda ne več dolgo. Milijoni sedaj živeči bodo priče »preuredbe vsega, kar je Bog povedal z usti svetih prorokov svojih od nekdaj«, ter tudi vzpostavitve miru, svobode in pravice za celotno človeško družino. (Dejanja 3:21)

Končno prava svoboda

Kaj morate narediti, da bi uživali to »svobodo slave Božjih otrok«? Jezus Kristus je dejal: »Če vi ostanete v besedi moji, bodete zares učenci moji, in spoznate resnico, in resnica vas osvobodi.« (Janez 8:31, 32) Ključ do svobode je torej spoznati Kristusove zapovedi in nauke ter živeti po njih. To že zdaj prinaša neko mero svobode. V bližnji prihodnosti pa bo pod vlado Kristusa Jezusa prineslo popolno svobodo. Modro je, da s preučevanjem Biblije spoznate Jezusovo »besedo«. (Janez 17:3) Kakor zgodnji kristjani se dejavno družite z občino Kristusovih pravih sledilcev. Tako vam bodo lahko koristile osvobajajoče resnice, ki jih Jehova daje po svoji današnji organizaciji. (Hebrejcem 10:24, 25)

Medtem ko ,hrepenite po razodetju Božjih sinov‘, ste lahko tako kot apostol Pavel prepričani v Kristusovo zaščitniško skrb in podporo, celo kadar se trpljenje in krivice zdijo skoraj neznosni. Pavel je po razpravljanju o razodetju Božjih sinov vprašal: »Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? stiska ali nadloga, ali preganjanje, ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali meč?« (Rimljanom 8:35) Kristjani v Pavlovih dneh so bili seveda – če uporabimo Rousseaujeve besede – še vedno »v verigah« takih ali drugačnih zatiralskih sil. ,Morili so jih ves dan‘ kakor »ovce za klanje«. (Rimljanom 8:36) Ali so dovolili, da bi jih to zlomilo?

Nasprotno, apostol Pavel piše: »V vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.« (Rimljanom 8:37, SSP) ,Zmagujemo‘ – kljub vsemu, kar so zgodnji kristjani morali prenašati? Kako pa? »Prepričan sem namreč,« odgovarja Pavel, »da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost, ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rimljanom 8:38, 39) Tudi vi lahko ,zmagate‘ v kakršnih koli ,stiskah ali nadlogah, ali preganjanjih‘, ki jih morda morate medtem prestajati. Božja ljubezen nam zagotavlja, da bomo kmalu – sedaj že zelo kmalu – ,rešeni iz [vsakega] suženjstva v svobodo slave Božjih otrok‘.

[Slike na strani 6]

»Celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.«

[Slika na strani 7]

,Stvarstvo bo rešeno iz vsakega suženjstva v svobodo slave Božjih otrok.‘