Večno življenje na zemlji – obljubil ga je Bog

»[Stvarstvo] je bilo podrejeno ničevosti [. . .] na temelju upanja.« (RIM. 8:20)

1., 2. a) Zakaj je upanje na večno življenje na zemlji za nas pomembno? b) Zakaj so mnogi ljudje skeptični, ko slišijo za večno življenje na zemlji?

MORDA se še spomniš, kako vesel si bil, ko si izvedel, da je blizu čas, ko se ljudje ne bodo več starali in umirali, temveč bodo lahko večno živeli na zemlji. (Jan. 17:3; Raz. 21:3, 4) Zelo verjetno se o tem svetopisemskem upanju tudi rad pogovarjaš z drugimi. Navsezadnje je večno življenje pomemben vidik dobre novice, ki jo prinašamo ljudem. Oblikuje pa tudi naš pogled na življenje.

² Religije tako imenovanega krščanstva večinoma ne učijo o večnem življenju na zemlji. Čeprav Biblija pravi, da duša umre, večina Cerkva zagovarja nesvetopisemski nauk, da ima človek nesmrtno dušo, ki preživi smrt in živi naprej v duhovnih sferah. (Ezek. 18:20) Zato so mnogi ljudje skeptični, ko slišijo za večno življenje na zemlji. Vprašajmo se torej: Ali o večnem življenju na zemlji zares piše v Bibliji? Če da, kdaj je Bog prvič nakazal, da nam je namenil takšno življenje?

Stvarstvo je bilo »podrejeno ničevosti [. . .] na temelju upanja«

 3. Kako je bilo že od samega začetka človeške zgodovine jasno, kaj je Božji namen s človeštvom?

³ Že od samega začetka človeške zgodovine je bilo očitno, kaj je Jehova namenil ljudem. Bog je jasno nakazal, da bo Adam živel večno, če bo ostal poslušen. (1. Mojz. 2:9, 17; 3:22) Prvi rodovi, ki so se rodili potem, ko sta Adam in Eva grešila, so nedvomno izvedeli, kako smo ljudje izgubili popolnost, poleg tega so lahko na lastne oči videli dokaze za to, da se je to res zgodilo. Vstop v edenski vrt je bil onemogočen, ljudje pa so se starali in umirali. (1. Mojz. 3:23, 24) Z leti se je dolžina človeškega življenja vse bolj krajšala. Adam je živel 930 let. Sem, ki je preživel vesoljni potop, je živel samo 600 let, njegov sin Arpaksad pa jih je doživel le 438. Abrahamov oče Terah je živel 205 let, Abraham 175, njegov sin Izak 180, Jakob pa 147. (1. Mojz. 5:5; 11:10–13, 32; 25:7; 35:28; 47:28) Mnogim je nedvomno postalo jasno, kaj to pomeni, namreč da je večno življenje izgubljeno. Ali so lahko upali, da se bo to kdaj spremenilo?

 4. Zakaj so lahko zvesti ljudje iz davnine verovali, da bo človeštvo nekoč znova blagoslovljeno?

⁴ Božja Beseda pravi, da je bilo človeštvo »podrejeno ničevosti [. . .] na temelju upanja«. (Rim. 8:20) Kakšnega upanja pa? Že prva biblijska prerokba je nakazala, da se bo pojavilo »seme«, ki bo strlo kači glavo. (Beri 1. Mojzesova 3:1–5, 15.) Ta obljuba je zvestim ljudem vlivala upanje, da Bog ni opustil svojega namena s človeštvom. Za Abela, Noeta in druge njima podobne ljudi je bila zagotovilo, da bo človeštvo nekoč znova blagoslovljeno, tako kot je bilo, preden je Adam grešil. Morda so tudi doumeli, da bo ob tem, ko bo semenu žene strta peta, prelita kri. (1. Mojz. 4:4; 8:20; Heb. 11:4)

 5. Kako vemo, da je Abraham veroval v vstajenje?

⁵ Razmislimo o Abrahamu. Ko je bil preizkušan, je »tako rekoč že daroval Izaka«, »svojega edinorojenega sina«. (Heb. 11:17) Zakaj je bil pripravljen to storiti? (Beri Hebrejcem 11:19.) Ker je veroval v vstajenje. Za takšno verovanje je imel dober temelj. Jehova mu je namreč povrnil zmožnost razmnoževanja ter njemu in njegovi ženi Sari omogočil, da sta lahko v visoki starosti dobila sina. (1. Mojz. 18:10–14; 21:1–3; Rim. 4:19–21) Poleg tega mu je zagotovil: »V Izaku se ti bo imenovalo seme.« (1. Mojz. 21:12) Abraham je torej imel vse razloge za to, da je pričakoval, da bo Bog obudil Izaka.

6., 7. a) Kaj je Jehova sklenil z Abrahamom? b) Kako je Jehova z obljubo, ki jo je izrekel Abrahamu, priskrbel upanje za vse človeštvo?

⁶ Ker je Abraham imel tako izjemno vero, je Jehova z njim sklenil zavezo, ki je zadevala njegovo potomstvo oziroma »seme«. (Beri 1. Mojzesova 22:18.) Sčasoma se je izkazalo, da je glavni del tega »semena« Jezus Kristus. (Gal. 3:16) Jehova je Abrahamu obljubil, da se bo njegovo »seme« namnožilo, tako da ga bo »kakor zvezd na nebu in kakor peska ob morskem obrežju« – njegovo število je bilo Abrahamu neznano. (1. Mojz. 22:17) Vendar je Jehova to število pozneje razkril. »Seme« sestavljajo Jezus Kristus in 144.000-i, ki bodo vladali skupaj z njim v njegovem Kraljestvu. (Gal. 3:29; Raz. 7:4; 14:1) Po tem Mesijanskem kraljestvu bodo »blagoslovljeni [. . .] vsi narodi zemlje«.

⁷ Abraham nikakor ni mogel doumeti, kaj vse spada k zavezi, ki jo je z njim sklenil Jehova, niti kako pomembna je. Ne glede na to je, kot pravi Biblija, »pričakoval [. . .] mesto, ki ima prave temelje«. (Heb. 11:10) To mesto je Božje kraljestvo. Da bi lahko užival blagoslove tega Kraljestva, bo moral spet živeti. Na zemlji bo torej lahko večno živel potem, ko bo vstal od mrtvih. Večno življenje čaka tiste, ki bodo preživeli harmagedon, in tiste, ki bodo obujeni. (Raz. 7:9, 14; 20:12–14)

»Duh v moji notranjosti me priganja«

8., 9. Zakaj Jobova knjiga ni le pripoved o preizkušnjah nekega človeka?

⁸ V obdobju po smrti Abrahamovega pravnuka Jožefa in preden je Mojzes nastopil kot prerok, je živel Job. Biblijska knjiga o Jobu, ki jo je verjetno napisal Mojzes, razodeva, zakaj je Jehova dovolil, da je Job trpel, in kako so se njegove težave končale. Toda Jobova knjiga ni zgolj pripoved o preizkušnjah nekega človeka, temveč tudi razkriva stvari, ki so vesoljnega pomena. Odkriva nam, kako pravično Jehova vlada kot Vrhovni gospod vsega vesolja, pa tudi da sta bili s spornimi vprašanji v Edenu postavljeni pod vprašaj značajnost in prihodnost vseh Božjih zemeljskih služabnikov. Čeprav Job vsega tega ni vedel, ni dovolil, da bi ga njegovi trije tovariši prepričali, da je neznačajen. (Job 27:5) To bi nam moralo okrepiti vero in pomagati do spoznanja, da lahko tudi mi ostanemo značajni in da smo lahko, ko gre za pravico do vesoljne oblasti, trdno na Jehovovi strani.

⁹ Ko so trije Jobovi tako imenovani tolažniki utihnili, »je spregovoril Elihú, Barahélov sin, Buzéjec«. Kaj ga je navedlo k temu? »Poln sem besed,« je rekel. »Duh v moji notranjosti me priganja.« (Job 32:5, 6, 18, SSP) To, kar je pod navdihnjenjem izrekel, se je sicer izpolnilo s tem, da je bilo Jobu povrnjeno vse, kar je v preizkušnjah izgubil, vendar pa so njegove besede pomembne tudi za druge ljudi. Vsem, ki so značajni, vlivajo upanje.

10. Povej primer, ki kaže, da Jehova včasih pove kakemu posamezniku prerokbo, ki ima poleg prve izpolnitve še drugo, ki velja za človeštvo na splošno.

¹⁰ Včasih Jehova pove kakemu posamezniku prerokbo, ki ima poleg prve izpolnitve še drugo, večjo, ki velja za človeštvo na splošno. To lahko vidimo iz prerokbe, ki je napisana v Danielovi knjigi. Babilonski kralj Nebukadnezar je sanjal o velikanskem drevesu, ki so ga posekali. (Dan. 4:10–27) Čeprav so se te preroške sanje izpolnile na Nebukadnezarju, so kazale še na nekaj veliko večjega. Nakazovale so, da bo Bog kot vrhovni vladar, čigar oblast so predstavljali kralji iz Davidove rodovne linije, znova začel uveljavljati oblast nad našim planetom po 2520 letih, ki so se pričela šteti leta 607 pr. n. št.a Do tega je prišlo leta 1914, ko je v nebesih ustoličil Jezusa Kristusa za nebeškega kralja. Samo pomisli, kako bo v bližnji prihodnosti, ko bo ta vladavina izpolnila vse upe poslušnih ljudi!

»Reši ga, da ne pade v jamo!«

11. Kaj nam Elihujeve besede povedo o Bogu?

¹¹ Elihu je pri tem, ko je odgovarjal Jobu, omenil »angela posredovalca, enega iz tisočih,« ki »pokaže človeku pravo pot«. Kaj, če ta posredovalec »pros[i] [. . .] Boga, naj mu [človeku] izkaže naklonjenost« (NW)? Elihu pravi: »[Bog] mu bo [. . .] milostiv in poreče: Reši ga, da ne pade v jamo; našel sem zanj odkupnino! Potem bo meso njegovo bohotnejše nego otročje, povrne se k dnevom mladostne kreposti svoje.« (Job 33:23–26) Te besede so nakazovale, da je Bog za skesane ljudi pripravljen sprejeti »odkupnino«. (Job 33:24)

12. Katero upanje obstaja glede na Elihujeve besede za ljudi na splošno?

¹² Elihu verjetno ni povsem razumel odkupnine in tega, kako pomembna je, prav kakor preroki niso popolnoma razumeli tega, kar so pisali. (Dan. 12:8; 1. Pet. 1:10–12) Vendar pa so njegove besede izražale upanje, da bo Bog nekega dne sprejel odkupnino in človeštvo odrešil staranja in smrti. Elihujeve besede so razkrivale čudovit obet na večno življenje. Jobova knjiga pa tudi pokaže, da bo prišel čas, ko bodo mrtvi obujeni. (Job 14:14, 15)

13. Kaj za kristjane pomenijo Elihujeve besede?

¹³ Elihujeve besede so pomembne tudi za milijone današnjih kristjanov, ki upajo na to, da bodo preživeli uničenje sedanje stvarnosti. Starejši izmed preživelih se bodo vrnili v čas, ko so bili polni mladostnih moči. (Raz. 7:9, 10, 14–17) Današnje zveste pa tudi razveseljuje upanje, da bodo videli obujene takšne, kot so bili v dnevih svoje mladosti. To, ali se nam bo upanje izpolnilo – bodisi upanje na nesmrtno življenje v nebesih, ki je namenjeno maziljenim kristjanom, bodisi na večno življenje na zemlji, namenjeno Jezusovim »drugim ovcam« – pa je seveda odvisno od tega, ali verujemo v Kristusovo odkupno žrtev. (Jan. 10:16; Rim. 6:23)

Smrt bo odstranjena z zemlje

14. Kaj kaže, da Mojzesova postava sama po sebi Izraelcem ni omogočala, da bi lahko upali na večno življenje?

¹⁴ Abrahamovi potomci so postali samostojen narod, ko so stopili v zavezni odnos z Bogom. Ko jim je Jehova dal Postavo, jim je rekel: »Pazite torej na moje postave in moje sodbe, po katerih bo človek, izpolnjujoč jih, živel.« (3. Mojz. 18:5, poudarili mi.) Toda ker niso mogli docela živeti po popolnih merilih Postave, jih je Postava obsojala, zato jih je bilo treba odrešiti te obsodbe. (Gal. 3:13)

15. O katerem prihodnjem blagoslovu je David pisal pod navdihnjenjem?

¹⁵ Jehova je za Mojzesom navdihnil še druge biblijske pisce, da so omenili upanje na večno življenje. (Ps. 21:4; 37:29) Psalmist David je denimo enega od svojih psalmov, v katerem je opisoval enotnost pravih častilcev na Sionu, sklenil z besedami: »Tja pošilja GOSPOD blagoslov svoj, življenje do vekomaj.« (Ps. 133:3)

16. Kaj je Jehova po Izaiju obljubil glede prihodnosti ljudi na zemlji?

¹⁶ Jehova je navdihnil tudi Izaija, da je prerokoval o večnem življenju na zemlji. (Beri Izaija 25:7, 8.) Greh in smrt kakor zadušljivo »zagrinjalo« oziroma težka odeja hudo težita človeštvo. Jehova svojim služabnikom zagotavlja, da bo smrt »požrta« oziroma odstranjena »z vse zemlje«.

17. Katera preroška vloga Mesija omogoča ljudem večno življenje?

¹⁷ Razmislimo tudi, kaj je bilo po Mojzesovi postavi določeno glede kozla za azazel. Velikemu duhovniku je bilo zapovedano, naj na spravni dan enkrat letno »položi obe roki svoji živemu kozlu na glavo in pripozn[a] nad njim vse krivice sinov Izraelovih [. . .]; in položi naj jih [svoje roke] na glavo kozlu [. . .], da odnese kozel na sebi vse njih krivice v pusto deželo«. (3. Mojz. 16:7–10, 21, 22) Izaija pa je napovedal prihod Mesija, ki bo imel podobno vlogo kakor kozel za azazel in bo s seboj odnesel »bolezni«, »bolečine« in »greh mnogih« ter tako omogočil ljudem večno življenje. (Beri Izaija 53:4–6, 12.)

18., 19. O katerem upanju lahko beremo v Izaiju 26:19 in Danielu 12:13?

¹⁸ Jehova je svojemu ljudstvu Izraelu po Izaiju rekel: »Ožive mrtveci tvoji; mrtva trupla moja vstanejo. Zbudite se in veselo pojte, kateri prebivate v prahu! kajti rosa svetlobe je rosa tvoja, in zemlja izvrže mrtve.« (Iza. 26:19) Hebrejski spisi jasno govorijo o vstajenju in življenju na zemlji. Ko je bil na primer Daniel star skoraj 100 let, mu je Jehova zagotovil: »Počival boš in vstaneš, da prejmeš delež svoj, ob koncu dni.« (Dan. 12:13)

¹⁹ Zaradi upanja na vstajenje je lahko Marta glede svojega umrlega brata rekla Jezusu: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« (Jan. 11:24) Ali so Jezusovi nauki in navdihnjeni spisi njegovih učencev to upanje ovrgli? Ali Jehova še vedno daje ljudem upanje na večno življenje na zemlji? To bomo obravnavali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasniš?

• Na podlagi katerega upanja je bilo človeštvo »podrejeno ničevosti«?

• Kako vemo, da je Abraham verjel v vstajenje?

• Katero upanje za človeštvo veje iz tega, kar je Elihu rekel Jobu?

• Kako je v Hebrejskih spisih opisano upanje na vstajenje in večno življenje na zemlji?

[Slika na strani 5]

Besede, ki jih je Elihu izrekel Jobu, nam vlivajo upanje, da bomo nekoč osvobojeni staranja in smrti.

[Slika na strani 6]

Daniel je dobil zagotovilo, da bo »vsta[l], da prejm[e] delež svoj, ob koncu dni«.