Koristen pouk za naše nevarne čase
»To [. . .] vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Hudobni ljudje [. . .] in sleparji bodo napredovali v slabem, varali bodo in bodo varani.« (2. TIMOTEJU 3:1, 13)
1., 2. Zakaj bi nas moralo zanimati kateremu pouku sledimo?
ALI vam pomaga ali škoduje? Ali vaše težave rešuje ali jih pa še povečuje? Kaj vendar? Pouk. Da, pouk lahko močno vpliva na vaše življenje, lahko ga poboljša ali pa poslabša.
2 Trije izredni profesorji so to nedavno preučevali ter svoje ugotovitve predstavili v Journal for the Scientific Study of Religion (Revija za znanstveno preučevanje religije). Res je, da niso preučevali vas ali vaše družine. Toda njihovi izsledki kažejo na jasno povezavo med poukom in uspehom ali neuspehom nekoga, pri obvladovanju današnjih nevarnih časov. Njihovim odkritjem bomo večjo pozornost posvetili v naslednjem članku.
3., 4. Kaj med drugim dokazuje, da živimo v nevarnih časih?
3 Najprej pa razmislite o vprašanju: Ali se strinjate, da živimo v času, v katerem je težko shajati? Če da, potem boste gotovo našli dokaze, ki potrjujejo, da so to »nevarni časi« (2. Timoteju 3:1-5). Na ljudi različno vplivajo. Verjetno so vam znane na primer države, ki se prav sedaj cepijo, medtem ko se različne strani bojujejo za politično oblast. Drugod verske ali etnične razlike podžigajo ubijanje. Pri tem pa niso prizadeti samo vojaki. Pomislite na brezštevilne žene in dekleta, ki so žrtve surovosti ali na starejše, ki so prikrajšani za hrano, toploto in streho nad glavo. Zelo veliko ljudi silno trpi, kar vodi do poplave beguncev in mnogih s tem povezanih tegob.
4 Naš čas je poznan tudi po ekonomskih problemih, katerih posledice so zaprte tovarne, nezaposlenost, ukinjene socialne podpore in pokojnine, padec vrednosti valut ter manjši ali redkejši obroki hrane. Ali bi k seznamu problemov lahko dodali še kaj? Najbrž bi. Milijoni drugih po svetu trpijo zaradi lakote in bolezni. Verjetno ste že videli grozljive fotografije shujšanih mož, žena in otrok iz vzhodne Afrike. Tudi milijoni v Aziji podobno trpijo.
5., 6. Zakaj lahko rečemo, da so tudi bolezni viden odsev nevarnih časov?
5 Vsi smo že slišali o širjenju strašnih bolezni. The New York Times je 25. januarja 1993 poročal: »Sredi spolne promiskuitete, hinavščine in slabo načrtovane zaščite, se bohoti latinskoameriška epidemija aidsa in je na poti k temu, da prekosi epidemijo v Združenih državah Amerike. [. . .] Največ se širi zaradi vse večje okuženosti med [. . .] ženskami.« Oktobra 1992 pa je U.S.News & World Report poročal: »Le dve desetletji sta minili, odkar je ameriški minister za zdravstvo pozdravil enega največjih uspehov zdravstva doslej in objavil, da je ,nastopil čas, ko ni več treba biti zaskrbljen zaradi nalezljivih bolezni‘ .« Kako pa je danes? »Bolnišnice so ponovno preplavljene z žrtvami nadlog, za katere se je domnevalo, da so premagane. [. . .] Mikrobi razvijajo vse pametnejšo genetsko strategijo, ki jim omogoča, da prehitijo razvoj novih antibiotikov. [. . .] ,Vstopamo v novo dobo nalezljivih bolezni.‘ «
6 Kot zgled tega je Newsweek od 11. januarja 1993 poročal: »Paraziti malarije po ocenah sedaj vsako leto okužijo kakšnih 270 milijonov ljudi, 2 milijona jih umre [. . .] in v najmanj 100 milijonih primerov povzročijo akutne bolezni. [. . .] Hkrati pa je bolezen vse bolj odporna proti nekdanjim zdravilom. [. . .] Nekatere vrste morda kmalu ne bo več mogoče pozdraviti.« Človek se kar zdrzne od strahu.
7. Kako se danes mnogi odzivajo na težke čase?
7 Verjetno ste opazili, da v teh nevarnih časih, v katerih je težko shajati, mnogi iščejo pomoč za reševanje problemov. Pomislite na primer na vse, ki se obračajo h knjigam o tem, kako se spopasti s stresom ali nekaterimi novimi boleznimi. Drugi hlepijo po nasvetu glede zgrešenega zakona, skrbi za otroke, težav z mamili in alkoholom, ali pa glede tega, kako uravnotežiti zahteve na svojem delovnem mestu in pritiske, ki jih občutijo doma. Da, ti ljudje zares potrebujejo pomoč! Ali se bojujete z osebnim problemom ali pa doživljate katere od težav, ki jih povzročijo vojna, lakota ali naravna nesreča? Četudi je problem, ki vas teži, videti nerešljiv, lahko upravičeno vprašate: ,Zakaj smo prišli v tako težko stanje?‘
8. Zakaj bi se morali po vpogled in vodstvo obrniti k Bibliji?
8 Z življenjem se bomo sedaj in v prihodnosti uspešno spoprijeli ter v njem našli zadovoljstvo le tedaj, če vemo, zakaj so nastopili tako težki časi. To pa je gotovo za vse nas razlog da preiščemo Biblijo. Zakaj ravno Biblijo? Zato, ker so samo v njej točne prerokbe, zgodovina, pisana vnaprej, ki odkriva vzroke našega mučnega stanja, in nam pove, kje smo in tudi kam gremo.
Nauk iz zgodovine
9., 10. Kako se je Jezusova prerokba iz 24. poglavja Matevževega evangelija izpolnila v prvem stoletju?
9 Stražni stolp od 15. februarja 1994 nam je priskrbel znamenit pregled žive prerokbe iz 24. poglavja Matevževega evangelija. Če odprete Biblijo pri tem poglavju, lahko v tretji vrstici vidite, da so Jezusovi apostoli vprašali po znaku njegove prihodnje navzočnosti in konca stvarnosti. Od pete do štirinajste vrstice pa Jezus napove lažne kristuse, vojne, lakote, preganjanja kristjanov, nezakonitost in obsežno oznanjevanje o Božjem kraljestvu.
10 Zgodovina dokazuje, da so se vse te stvari dogajale ob koncu judovske stvarnosti. Če bi živeli tedaj, ali ne bi bili to težki časi? Stvari so kajpak šle proti svojemu vrhuncu, proti nezaslišani stiski nad Jeruzalemom in judovsko stvarnostjo. V 15. vrstici beremo, kaj se je zgodilo zatem, ko so Rimljani leta 66 n. š. napadli Jeruzalem. Ti dogodki so dosegli vrhunec v stiski, ki jo je Jezus omenil v 21. vrstici: v uničenju Jeruzalema leta 70 n. š., v najhujši stiski, ki je kdajkoli prizadela to mesto. Toda kot veste, se tedaj zgodovina ni ustavila, niti ni Jezus rekel, da se bo. V vrsticah od 23 do 28 je odkril, da se bodo po stiski leta 70 n. š. zgodile še druge stvari.
11. Kako se izpolnitev 24. poglavja Matevževega evangelija v prvem stoletju nanaša tudi na naše dni?
11 Danes bodo nekateri nad temi dogodki iz zgodovine morda le zamahnili z roko in rekli: ,Pa kaj!‘ To pa bi bilo narobe. Spolnitev prerokbe v prvem stoletju je življenjsko pomembna. Zakaj? Zato ker je vse, kar se je dogajalo v poslednjih dneh judovske stvarnosti, vojne, lakote, potresi, kuge in preganjanja, imelo večjo izpolnitev zatem, ko so se leta 1914 končali »časi poganov« (Lukež 21:24). Mnogi, sedaj živeči, so bili očividci prve svetovne vojne, ko se je začela sodobna spolnitev. Tudi če ste bili rojeni po letu 1914, ste priča spolnjevanju Jezusove prerokbe. Dogodki dvajsetega stoletja močno dokazujejo, da živimo v poslednjih dneh te hudobne stvarnosti.
12. Kaj lahko po Jezusovih besedah še pričakujemo?
12 To pomeni, da je ,stiska‘ iz Matevža 24:29 še pred nami. Sestavljali jo bodo nebeški pojavi, ki si jih najbrž ne moremo zamisliti. Trideseta vrstica kaže, da bodo ljudje tedaj videli drugačen znak, znak ki bo dokazoval, da je uničenje zelo blizu. Po vzporednem poročilu iz Lukeževega evangelija 21:25-28 bodo tedaj ,ljudje omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet‘. Lukeževo poročilo govori tudi o tem, da bodo kristjani tedaj dvignili svoje glave, ker bo njihova rešitev zelo blizu.
13. Kateri dve ključni točki zaslužita našo pozornost?
13 ,To je vse lepo in prav‘, boste morda rekli. ,Toda, vprašanje je, kako naj jaz razumem naš težki čas in se mu postavim po robu?‘ Tako je. Naša prva naloga je prepoznati glavne probleme in ugotoviti, kako se jim lahko izognemo. S tem pa je povezana še druga stvar: kako nam lahko svetopisemski pouk sedaj pomaga živeti boljše življenje. V zvezi s tem, odprite Biblijo pri Drugem listu Timoteju, 3. poglavje in poglejte, kako vam lahko besede apostola Pavla pomagajo pri ubadanju s težkimi časi.
Prerokba za naše dni
14. Zakaj lahko verjamemo, da nam razmišljanje o Drugem listu Timoteju 3:1-5 lahko koristi?
14 Bog je navdihnil Pavla, da je zvestemu kristjanu Timoteju napisal odličen nasvet, ki mu je pomagal uspešnejše in srečnejše živeti. Del tega, kar je Pavel napisal, se nanaša predvsem na današnje dni. Zdaj pa pozorno sledimo tem preroškim besedam v Drugem pismu Timoteju 3:1-5, čeprav se nam morda zdi, da jih dobro poznamo. Pavel je napisal: »To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga, ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili.«
15. Zakaj bi moral Drugi list Timoteju 3:1 zanimati še posebno nas danes?
15 Bodite, prosimo, pozorni, da je bilo tu naštetih 19 stvari. Preden jih pregledamo, in imamo od tega korist, si na kratko oglejmo prerokbo kot celoto. Poglejte, v 1. vrstici je Pavel napovedal: »V zadnjih dneh nastanejo nevarni časi.« V katerih »zadnjih dneh«? Bilo je že veliko zadnjih dni, denimo zadnji dnevi davnih Pompejev ali pa zadnji dnevi kakšnega kralja ali vladajoče družine. Celo Biblija omenja nekaj zadnjih dni, kot na primer zadnje dni judovske stvarnosti (Dejanja apostolov 2:16, 17). Toda Jezus je položil temelj za to, da bi razumeli, da se ,zadnji dnevi‘, ki jih je Pavel omenil, nanašajo na naš čas.
16. Kakšno stanje je za naš čas napovedala prispodoba o pšenici in ljuljki?
16 Jezus je to storil s prispodobo o pšenici in ljuljki. Oboje je bilo posejano na polju in je raslo. Rekel je, da pšenica in ljuljka predstavljata ljudi, prave in lažne kristjane. To prispodobo smo omenili zato, ker dokazuje, da bo do konca celotne pokvarjene stvarnosti preteklo precej časa. Ko pa bo konec prišel, bo nekaj v polnem razcvetu. Kaj? Odpadništvo, ali odvračanje od pravega krščanstva, in rezultat bo bogata žetev hudobije. Druge biblijske prerokbe potrjujejo, da se bo to zgodilo v zadnjih dneh svetovne hudobne stvarnosti. In prav v teh dneh živimo mi, na koncu naše stvarnosti (Matevž 13:24-30, 36-43).
17. Kakšno vzporedno informacijo o koncu te stvarnosti nam daje Drugi list Timoteju 3:1-5?
17 Ali vidite v čem je pomen? Drugi list Timoteju 3:1-5 nam odkrije vzporedne kazalce, ki kažejo, da bodo ob koncu stvarnosti, ali v zadnjih dneh, kristjane obkrožali slabi sadovi. Pavel ni rekel, da bo teh 19 naštetih stvari edino, kar bo potrdilo, da so zadnji dnevi tukaj. Le opozarjal je, s čim se bomo morali boriti v zadnjih dneh. Prva vrstica govori o »nevarnih časih, v katerih bo težko živeti, [NW]«. Izraz izhaja iz grščine in dobesedno pomeni »določene čase nasilja« (Kingdom Interlinear). Ali se ne strinjate, da beseda »nasilje« primerno opiše to, s čimer se danes srečujemo? V nadaljevanju nam ta navdihnjeni odlomek da božanski vpogled v naš čas.
18. Na kaj naj bi se osredinili, ko preučujemo Pavlove preroške besede?
18 Če se zanimamo za to prerokbo, bi morali biti sposobni današnje tragične dogodke prepoznati kot dokaze za to, kako nevarna ali nasilna je naša doba. Spomnimo se naših dveh glavnih točk: 1. prepoznati probleme, ki delajo naš čas nevaren in ugotoviti, kako se jim izogniti; 2. slediti pouku, ki je zares uporaben in nam lahko pomaga bolje živeti. Namesto da poudarjamo negativnosti, se bomo raje osredinili na pouk, ki lahko nam in našim družinam pomaga v teh nevarnih časih, v katerih je težko živeti.
Imeti velike koristi
19. Katere dokaze za to, da so ljudje samoljubni, ste že lahko videli?
19 Pavel začenja svoje naštevanje z napovedjo: v zadnjih dneh ,bodo ljudje samoljubni‘ (2. Timoteju 3:2). Kaj je s tem mislil? Res je, da so skozi vso zgodovino živeli domišljavi, samoljubni moški in ženske. Toda nobenega dvoma ni, da je danes ta slabost nenavadno razširjena. Pri mnogih gre že v skrajnosti. Je skoraj pravilo političnega in trgovskega sveta. Moški in ženske se za vsako ceno ženejo za močjo in slavo. Ponavadi je to na škodo drugih, saj takšnih samoljubnežev ne zanima, kako bo to prizadelo druge. Hitri so za sodno preganjanje ali prevaro drugih. Zdaj lahko razumete zakaj mnogi govorijo kar o »najprej jaz generaciji«. Domišljavih in sebičnih ljudi je danes kolikor hočete.
20. Kako je biblijski nasvet v nasprotju s prevladujočim duhom samoljubja?
20 Ni nas treba spominjati na grenke doživljaje, katere smo imeli s ,samoljubnimi‘ ljudmi. Res pa je tudi, da nam Biblija pomaga, ko iskreno identificira ta problem, saj nas uči, kako se izogniti tej pasti. Takole pravi: »Ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temuč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe. Ne glejte vsak na svoje, ampak vsak tudi na to, kar je drugega.« »Ne misli o sebi več, nego se spodobi misliti, temuč [. . .] pazi, da bi mislil zmerno.« Ta odlična nasveta najdemo v Pismu Filipljanom 2:3, 4 in Rimljanom 12:3.
21., 22. a) Kakšen velik dokaz imamo, da nam takšen nasvet lahko pomaga? b) Kako Božji nasvet vpliva na navadne posameznike?
21 Kdo bi morda ugovarjal, češ: ,Slišati je lepo, ni pa uporabno‘. Pa vendarle je. Pri navadnih ljudeh to lahko uspe in tudi uspeva. Leta 1990 je založnik za univerzo Oxford natisnil knjigo The Social Dimensions of Sectarianism (Socialne dimenzije sektaštva). Osmo poglavje, z naslovom Jehovove priče v katoliški državi, pojasnjuje raziskavo iz Belgije. Takole beremo: »Ko so ljudi vprašali, kaj jih je poleg same ,resnice‘ pritegnilo, da so postali Priče, so ti ponovno nekajkrat omenili več kot eno značilnost. [. . .] Prisrčnost, prijaznost, ljubezen in enotnost so bile največkrat omenjene lastnosti; poštenost in vedenje ,po biblijskih načelih‘ pa so prav tako lastnosti, ki jih Priče negujejo.«
22 Ta opis bi morda lahko primerjali s fotografijo, posneto s širokokotnim objektivom; če pa bi jo posneli z ,zumom‘ ali teleobjektivom, bi lahko videli stvari povečane: veliko doživljajev iz realnega življenja. Ti bi vključevali moške, ki so bili domišljavi, oblastni ali izredno sebični, zdaj pa so bolj krotki, postali so bolj nežno naklonjeni soprogi in očetje in prijaznejši do svojih soprog, otrok ter drugih. Vključevali bi tudi žene, ki so bile oblastne ali brezčutne, danes pa pomagajo drugim učiti se prave krščanske poti. Takšnih primerov je na stotisoče. Prosimo, bodite zdaj odkriti. Ali se ne bi veliko bolje počutili med takšnimi ljudmi, kakor pa se vedno bodli z moškimi in ženskami, ki najprej in najbolj ljubijo sebe? Ali ne bi bilo tako laže prenašati naše nevarne čase? Ali vas ne bi torej upoštevanje tega biblijskega pouka osrečilo?
23. Zakaj bo vredno Drugemu listu Timoteju 3:2-5 posvetiti še nadaljnjo pozornost?
23 Do zdaj smo pretehtali le prvo točko s Pavlovega seznama, napisanega v Drugem listu Timoteju 3:2-5. Kako pa je z drugimi? Ali vam bo to, če jih boste pazljivo pregledali, pomagalo prepoznati glavne probleme našega časa in se jim izogniti ter vas usposobilo, da boste razumeli, katera pot lahko vam in vašim najdražjim prinese večjo srečo? Naslednji članek vam bo pomagal odgovoriti na ta vprašanja in tako prejeti bogate blagoslove.
Spomnimo se
◻ Kaj med drugim dokazuje, da živimo v nevarnih časih?
◻ Zakaj smo lahko prepričani, da živimo v zadnjih dneh?
◻ Kateri ključni misli lahko izluščimo iz preučevanja Drugega lista Timoteju 3:1-5?
◻ Kako lahko danes, ko je toliko samoljubnežev, biblijski pouk pomaga Jehovovemu ljudstvu?
[Navedba vira slike na strani 8]
Fotografija levo zgoraj: Andy Hernandez/Sipa Press; fotografija desno spodaj: Jose Nicolas/Sipa Press