Ne dajte prostora hudiču!
»Sonce naj ne zaide nad vašo jezo, in ne dajajte prostora hudiču.« (EFEŽANOM 4:26, 27, JP)
1. Kako je Peter opisal hudiča in kaj nam je apostol zagotovil glede naše zaščite?
ZAHRBTNA divja zver je na preži. Ima nenasitno potrebo, da uniči kristjane. Peter svari: »Trezni bodite in čujte! Vaš sovražnik hudič, hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, ... trdni v veri ... Bog pa, darovalec vse milosti (nezaslužene dobrote, NS) ... vas bo po kratkem trpljenju ... utrdil, okrepil« (1 Petrov 5:8—10, JP)
2. a) Kdaj smo bolj sprejemljivi za satanove napade? b) Zakaj tisti, ki postane žrtev odpadništva, ne more za to dolžiti nikogar drugega razen samega sebe? c) Katero slabost Jude Iškarijota je izkoristil satan, da ga je navedel na izdajo Jezusa?
2 Prepričani smo lahko, da je satan s svojimi pomočniki, tako demoni kot ljudmi, pripravljen izkoristiti vsak dvom, vsako resno osebnostno napako in vsako popuščanje oziroma slabljenje vere. Vendar nam Jehovina beseda zagotavlja, da nas satan ne bo ‚požrl‘, če se mu odločno upremo. (Jakob 4:7) Nihče namreč ne postane žrtev odpadništva samo zato, ker se tega ne bi mogel izogniti. Nikomur ni usojeno, da bo zapustil vero. Tu štejejo nagibi srca. Res je sicer, kar je Janez rekel o nekaterih, ‚da so izšli izmed nas, ker niso bili izmed naših‘. (1 Janezov 2:19) Toda to so storili zato, ker so odpadništvo sami izbrali, ali pa so že prišli s slabimi nagibi v Jehovino organizacijo. Juda Iškariot je imel dobro srce, ko je bil poklican za enega od Jezusovih 12 apostolov, toda satan je izkoristil njegovo slabost — lakomnost. Šele pred nočjo, v kateri je izdal Jezusa, »je hudič vdihnil odločitev v srce Juda Iškarijota, Simonovega sina, da ga izda«. (Janez 13:2, JP)
3. Kateri dejavniki lahko vplivajo na človeka, da postane žrtev odpadništva?
3 Človek postane slab zato, ker dovoli, da njegovo sebično mišljenje, stremuštvo in želje ter prijatelji in okolje oblikujejo njegovo razmišljanje in odločanje. Pavel je govoril o ljudeh, ‚ki so bili nekoč že razsvetljeni in so že okusili nebeški dar, ... pa zabredejo‘. (Hebrejcem 6:4—6) Če nismo stalno budni, lahko satan s svojo zvito propagando naše srce polni z odpadniškim mišljenjem. Toda kako satan pravzaprav ugotovi, da je človek primeren za žrtev odpadništva?
4. Kaj se lahko zgodi, če nagibamo k užaljenosti in iskanju napak?
4 Satan v glavnem pazi na to, ali je kdo nagnjen k potrtosti, razburjanju, zamerljivosti in iskanju napak. Takšni občutki lahko narastejo do te mere, da ostane komaj še kaj prostora za ljubezen, hvaležnost in cenjenje. Morda se pojavijo nerešeni problemi, kar lahko pri nekom povzroči, da je nezadovoljen in se čuti upravičenega, da izostaja s pomembnih sestankov. Če je dalj časa v takšnem mrtvilu, napravlja s tem ‚prostor hudiču‘. (Efežanom 4:27) Takšen človek, ki je vržen iz tira, gleda samo na človeške slabosti brata ali sestre, namesto da bi jim odpustil »sedemdesetkratsedemkrat«, in ne skuša, čeprav ima priložnosti, izpopolniti svoje krščanske lastnosti. (Matej 18:22) Če na takšni stopnji razmišljanja pride k njemu nekdo, ki mu govori, da je Jehovina organizacija zatiralna ali omejevalna, da se celo moti v nekaterih poglavitnih naukih, tedaj bo morda njegovo srce sprejemljivo za takšne neosnovane trditve. Kako potrebno se je torej ogibati stanja užaljenosti ali zamerljivosti! Ne dovoli, da bi sonce zašlo, ti pa bi ostal tako užaljen ali potrt. Namesto tega se trudi razvijati ljubezen.
5. a) Kako se lahko ponos ali užaljenost zaradi karanja pokaže kot zanka? b) Kako nam ponižnost pomaga, da ostanemo trdni v veri?
5 Na katera druga stanja srca in duha še preži satan? No, to je ponos, občutek lastne pomembnosti in užaljenost, če se nekoga nima za tako pomembnega, kot bi po njegovem moral biti. Vse to so satanove pasti. (Rimljanom 12:3) Če si ti kdaj zaradi določenega napačnega ravnanja ali stališča kaj svetuje ali celo kara, se to lahko pokaže kot idealno za satana, ki te želi navesti na vprašanje, ali si sploh v pravi organizaciji. Zato ostani ponižen, bodi »najmanjši«. Ne dovoli, da bi ponos ali občutek lastne pomembnosti povzročil kolebanje ali odstopanje s trdnega položaja v veri. (Luka 9:48, 1 Petrov 5:9)
6., 7. a) Kakšne oblike nepotrpežljivosti satan hitro izkoristi? b) Kaj bi moral storiti nekdo, ki ima premalo modrosti?
6 Pravtako satan pazi na nepotrpežljivost. Včasih mislimo, da bi bilo potrebno kaj spremeniti; želimo hitro rešitev, takojšnje odgovore. ‚Ta problem se mora takoj razčistiti, sicer odstopim. Sedaj moram dobiti odgovor na to vprašanje, ali pa nočem nič več slišati o tem. Harmagedon in novi sestav stvari sta že leta in leta ‘pred vrati‚. Sit sem čakanja.‘ Prepričan si lahko, da je satan pripravljen posejati seme dvoma in upora na takšno ‚njivo‘. Zato sta potrebna vztrajnost in vera. (Hebrejcem 10:36, 39)
7 Jakob je rekel: »Stanovitnost pa naj v popolnosti deluje v vas, da boste popolni in brez graje in ne boste v ničemer zaostajali. Če pa komu izmed vas manjka modrosti, naj si jo izprosi od Boga, in mu jo bo dal, saj rad da vsakomur, ne da bi mu kaj očital. Prosi pa naj je v veri in nič naj ne omahuje: omahljivec je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter vzdiguje in premetava. Tak človek naj ne pričakuje, da bo kaj prejel od Jehove. Razdvojen človek je nestanoviten na vseh svojih potih.« (Jakob 1:4—8, JP) Ne dovoli, da satan iz tebe naredi kandidata za odpadništvo, s tem da si postal nepotrpežljiv in dvomiš v Božje obljube! Bodi potrpežljiv, hvaležen in čakaj na Jehovo! (Psalm 42:5)
8. Kako nagnjenost k upiranju odpira satanu pot, da nekoga navede k prestopanju biblijskih omejitev?
8 Kaj še skuša satan uporabiti, da bi nas odvrnil od resnice? Ali nas ne poskuša vedno znova navesti na upor in povzročiti, da bi Jehovini služabniki postali kritični do tistih, ki prevzemajo vodstvo? ‚Starešine enostavno ne razumejo. Prekritični so, preveč zahtevajo,‘ bodo morda nekateri rekli. Drugi gredo še dlje in trdijo, da se vodilno telo Jehovinih prič ali drugi odgovorni bratje mešajo v svobodo vesti ali v »pravico« posameznika, da razlaga Biblijo. Toda pomisli na Jožefove ponižne besede: »Ali ni razlaganje od Boga?« (1 Mojzesova 40:8) In ali ni Jezus prerokoval o teh zadnjih dneh, da bo organizaciji maziljenih, »zvestemu in modremu hlapcu«, zaupano deljenje duhovne hrane ob pravem času? (Matej 24:45—47) Varuj se takšnih, ki poskušajo siliti v ospredje s svojimi nasprotnimi mišljenji! Varuj se tudi takšnih, ki se želijo osvoboditi vseh vezi ali tistih, ki obljubljajo svoboda in obenem trdijo, da so Jehovine priče sužnji! Peter je rekel o lažnih učiteljih: »Svobodo jim obljubljajo, sami pa so sužnji propada, zakaj človek je suženj tega, čemur podleže.« (2 Petrov 2:1, 19, JP)
9. Kakšno je običajno stališče tistih, ki kritizirajo brate, ki prevzemajo vodstvo?
9 Kaj običajno motivira tiste, ki kritizirajo Skupnost ali brate, ki prevzemajo vodstvo? Pogosto se čutijo prizadeti zaradi določene uporabe kakšnega biblijskega teksta? Namesto da bi se ravnali po zdravem nauku in vodstvu, hočejo spremeniti organizacijo. Ponazorimo to s primeri:
10. Kako lahko, če vztrajamo pri ekstremnem oblačenju ali česanju, ‚dajemo prostor hudiču‘?
10 Neki brat vztraja pri neobičajnem oblačenju in pričeski. Starešine menijo, da ni dober zgled, in mu ne dajo določenih prednosti, na primer, nastop na odru, ko naj bi drugim svetoval. Ujezi se in trdi, da mu hočejo odvzeti njegovo krščansko svobodo. Toda kaj je za takšnim mišljenjem? Ali ni to običajno ponos, duh neodvisnosti ali celo otroška želja da bi bilo po njegovem? Čeprav izgleda to mala stvar, pa oseba, ki tako razmišlja, ‚daje prostor hudiču‘. Če pa imamo ljubezen in smo ponižni, se bomo skromno in prijetno oblačili in česali. Vse, kar storimo, bi morali delati tako, da pospešujemo dobro vest, ne pa zato, da bi ugajali sami sebi. (Rimljanom 15:1, 2; 1 Korinčanom 10:23, 24)
11. Kaj se lahko skriva za dvomom v Jehovino prepoved uživanja krvi?
11 Vzemimo drug primer. Včasih si že morda slišal nekoga, ki se je spraševal, ali se biblijska prepoved uživanja krvi res nanaša tudi na transfuzije? Toda kaj je osnova takšnega mišljenja? Je to strah — strah pred možno izgubo sedanjega življenja ali življenja nekoga bližnjih? Je oslabelo upanje na vstajenje? Zvesti kristjani glede Božjega zakona ne sklepajo kompromisov niti ne želijo zakonov razvodeniti. Ne jesti krvi za prehrano telesa je prav tako važno, kot ogibati se nečistovanja in malikovanja, ker je vse to prepovedano po duhu v istem odloku apostolov in starešin v Jeruzalemu. (Apostolska dela 15:19, 20, 28, 29)
12. Zakaj nas neprimerna zvestoba ne bi smela zapeljati, da prekršimo biblijsko zahtevo, da se moramo ogibati druženja z izključenimi?
12 Tisti, ki radi kritizirajo, često trdijo, da je Jehovina organizacija prestroga glede druženja z izključenimi. (2 Janezov 10, 11) Zakaj pa ti kritiki mislijo tako? Ali niso tesnih družinskih vezi ali napačne zvestobe do prijateljev postavili pred zvestobo Jehovi ter pred njegova merila in zahteve? Pomislimo tudi, da lahko druženje z nekim izključenim, celo če je to sorodnik, povzroči, da prestopnik zmotno sklepa, da njegov prestopek niti ni tako resen, to pa mu lahko škoduje. Če pa se mu odtegnemo, bo to morda v njem zbudilo željo, da si povrne, kar je izgubil. Jehovina pot je vedno najboljša in naša zaščita. (Pregovori 3:5)
13. Kakšno stališče bi morali imeti do javnega oznanjevanja od hiše do hiše?
13 Kdo drugi pa bi morda trdil, neupravičeno seveda, da oznanjevanje od hiše do hiše Biblija ne podpira. Toda mar ne misli tako zato, ker mu to pomembno delo ni všeč in se hoče opravičiti, ker ne bi več rad sodeloval? Če ljubimo Boga in bližnjega, pa bomo spodbujeni k temu potrebnemu delu, ki rešuje življenja. Ampak tudi tukaj je potrebna vztrajnost. Apostol Pavel je zase rekel, da je vztrajno ‚Judom in Grkom temeljito oznanjeval‘, ko jih je učil javno in po hišah. (Apostolska dela 20:18—21) Namesto da se pritožujemo, bi bilo bolje posnemati Njegov odličen zgled! Poglej mnoge tisoče, ki so zbrani v »eno čredo«, ker je Jehova blagoslovil delo od hiše do hiše! (Janez 10:16) Tudi ne pozabi, da je delo, ko greš od vrat do vrat, da bi dosegel ljudi z dobro vestjo, za nas odlična šola in da nam to jača vero. (Primerjaj Apostolska dela 5:42; 1 Timoteju 4:16.)
14. Kako naj reagiramo, ko kritiki obtožujejo Jehovine priče, da so lažni preroki?
14 Na koncu bi lahko omenili še to, kar je Skupnost v preteklosti objavila o računanju časa. Nekateri nasprotniki trdijo, da so Jehovine priče krivi preroki. Pravijo, da so se postavljali datumi, pa se ni nič zgodilo. Ponovno se vprašajmo: Kakšen motiv imajo ti kritiki? Ali pospešujejo budnost Božjega ljudstva, ali pa se predvsem poskušajo opravičiti, ker dremajo, ker niso delavni? (1 Tesaloničanom 5:4—9) In kar je še važnejše: Kaj boš storil ti, če slišiš takšno kritiko? Če kdo dvomi, da živimo v »zadnjih dneh« sedanjega sestava stvari, ali pa si misli, da je Bog tako usmiljen, da gotovo ne bo uničil toliko milijonov ljudi med »veliko stisko«, tedaj je njegovo srce že sprejemljivo za takšno kritiko. (2 Timoteju 3:1; Matej 24:21)
15. Kaj dokazuje, da Jehovine priče niso lažni preroki, temveč da verujejo v Božjo Besedo in njegove zanesljive obljube?
15 Res pa je, da mora Jehovino ljudstvo od časa do časa na novo pregledati pričakovanja. Zaradi naše gorečnosti smo pričakovali, da bo novi sestav prišel prej, kot je Jehova to določil. Toda verujemo v Božjo Besedo in njegove zanesljive obljube in to dokazujemo, ko dobro vest oznanjujemo drugim. Razen tega pa s tem, da smo morali svoje razumevanje malo popraviti, nismo postali lažni preroki, niti ni to spremenilo dejstva, da smo v »zadnjih dneh«, da bomo kmalu doživeli »veliko stisko« in vstopili v zemeljski raj. Kako neumno bi bilo sprejeti gledišče, da je zato, ker je bilo potrebno narediti nekaj sprememb, potrebno dvomiti v celotno resnico! Jasno je dokazano, da je Jehova uporabljal in še vedno uporablja svojo edino organizacijo in »modrega in zvestega hlapca«, ki prevzema vodstvo. Zato mislimo enako kakor Peter, ki je dejal: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti.« (Janez 6:68)
16., 17. a) Kako pomaga uporaba Jezusovih besed iz Mateja 7:15—20 spoznati organizacijo, ki jo Jehova blagoslavlja? b) Naštej nekaj dobrih sadov, ki jih ‚rodijo‘ pravi Jehovini služabniki.
16 Samo v duhovnem raju — med Jehovinimi pričami — lahko najdemo požrtvovalno ljubezen, za katero je Jezus rekel, da bo označevala njegove prave učence. (Janez 13:34, 35) Lažni preroki pa se s svojimi slabimi sadovi kažejo takšne, kot v resnici so. Dobra drevesa pa se, kot je rekel Jezus, spozna po njihovih dobrih sadovih. (Matej 7:15—20) In kakšne dobre sadove imamo v duhovnem raju! Navdušeni smo nad porastom, ki je opazen domala v vseh deželah. Več kot 3 000 000 srečnih podložnikov Božjega Kraljestva na vsej Zemlji je živ dokaz za to, da ima Jehova na Zemlji svoje ljudstvo.
17 Jehovine priče poučuje Bog, zato rodijo v svojem življenju prave krščanske sadove. (Izaija 54:13) Samo Jehovine priče so se popolnoma osvobodile babilonskega praznoverja. Samo oni imajo organizacijo, ki dosledno vztraja pri tem, kar pravi Božja besede glede spolne nemorale, splavov, pijanstva, kraje, malikovanja, rasnih predsodkov in drugih posvetnih teženj ter običajev. Samo oni ubogajo zapoved, da se mora oznanjati dobra vest o Jehovinem Kraljestvu. (Matej 24:14) Sama Božja beseda nedvoumno pokazuje, da so Jehovine priče organizirano ljudstvo, ki ga On blagoslavlja!
18. Kaj bi morali storiti Jehovini služabniki, kadar naletijo na nauke odpadnikov?
18 Da, prepričani smo, da je vsem tistim, ki zvesto in vdano vztrajajo na krščanski poti, resnica še vedno čudovita in zadovoljujoča — še celo bolj kot takrat, ko so jo prvič slišali. Zato skleni v svojem srcu, da se nikoli ne boš dotikal strupa, ki ti ga nudijo odpadniki. Ubogaj razumno, toda odločno Jehovino zapoved, da se povsem ogibaš tistih, ki bi te želeli prevarati, zavesti in speljati na pot smrti. Če ljubimo Jehovo, našega Boga, z vsem srcem, dušo in razumom in našega bližnjega kakor samega sebe, ne bo ostalo prostora, v katerega bi lahko vdrle misli odpadništva. (Matej 22:37—39) Ne bomo dali ‚prostora hudiču‘ in ne bomo želeli da se v vse in povsod vtaknemo. In nobeni nasprotni nauki nas ne bodo odvrnili od zdravega uma. (2 Tesaloničanom 2:1, 2)
19. Kaj moramo delati, da si zagotovimo »nagrado«, večno življenje?
19 Vedno bi morali ceniti našo prednost, da smo v Jehovinem duhovnem raju, kjer uživamo toliko bogatih blagoslovov. Vemo, kdo se zvesto drži Besed večnega življenja. Zato ostanimo tesno povezani z njimi, ker vemo, da so naši iskreni in vdani bratje in sestre v veri. Še naprej obdržimo isto radost in zadovoljstvo, ki smo ju občutili, ko smo spoznali resnico, kar nam zagotavlja veliko nagrado, večno življenje v Jehovini novi ureditvi. Pavel je to takole povedal: »Ne dovolite, da vam kdo vzame nagrado!« (Kološanom 2:18, NS)
Ali lahko odgovoriš?
◻ Ali je res, da nihče ni vnaprej določen, da bo zapustil vero?
◻ Kako lahko užaljenost, ponos in nepotrpežljivost odprejo srce hudiču?
◻ Kaj se običajno skriva za kritiziranjem nasvetov, ki jih dajejo tisti, ki prevzemajo vodstvo?
◻ Kateri sadovi Jehovinih prič dokazujejo, da so organizacija, ki jo Bog uporablja?
[Slika na strani 30]
Marljivi in srečni Jehovini služabniki ‚ne dajejo prostora‘ satanu ali odpadniškim mislim