Veselite se v kraljevskem upanju!

”Veselite se v upanju, potrpite v stiski.“ (RIMLJANOM 12:12)

 1. Zakaj se lahko veselimo druženja z Jehovom in k čemu nas je apostol Pavel spodbudil?

”SREČEN Bog.“ (1. Timoteju 1:11, NW) Kako dobro to opiše Jehova! Zakaj? Zato ker mu je vse, kar dela, v veliko zadovoljstvo. Ker je Jehova Izvor vsega dobrega in vseh osrečujočih stvari, lahko vsa njegova razumna stvarjenja osreči druženje z njim. Apostol Pavel je primerno temu spodbudil kristjane, da cenijo razveseljive prednosti, da poznajo Boga Jehova, da so mu hvaležni za Njegove čudovite darove ustvarjanja in da se veselijo Njegove ljubeče dobrote, ki jim jo kaže. Pavel je zapisal: ”Veselite se v Gospodu, in to zmeraj; ponavljam vam, veselite se.“ (Filipljanom 4:4; Psalm 104:31)

 2. Katero upanje nam prinaša veliko veselje in k čemu so kristjani glede tega upanja spodbujeni?

² Ali so kristjani pozorni na ta Pavlov opomin? Seveda so! Jezusovi duhovni bratje se veselijo čudovitega upanja, ki jim ga je odkril Bog (Rimljanom 8:19-21; Filipljanom 3:20, 21). Da, vedo, da bodo tako sodelovali pri izpolnitvi upanja, ki je pomembno za prihodnost vsega človeštva, za žive in mrtve, da bodo služili s Kristusom v njegovi nebeški kraljevski vladavini. Zamislimo si, kako se veselijo prednosti, ki jo bodo imeli kot sodediči, da služijo kot kralji in duhovniki (Razodetje 20:6)! Srečni bodo, da bodo pomagali zvestemu človeštvu priti do popolnosti in da bodo s svojim vodstvom pripomogli k obnovi raja na zemlji! Prav gotovo so vsi Božji služabniki ”oprti na upanje v večno življenje, ki ga je Bog, ki ne laže, obljubil pred veki“ (Titu 1:2, Jere, Pečjak, Snoj). Apostol Pavel je s tem veličastnim upanjem v mislih hrabril vse kristjane: ”Veselite se v upanju!“ (Rimljanom 12:12)a

Pristno veselje — lastnost srca

3., 4. (a) Kaj pomeni izraz ”veseliti se“ in kako pogosto bi se kristjani smeli veseliti? (b) Kaj je pristno veselje in od česa je odvisno?

³ ”Veseliti se“ pomeni občutiti in kazati veselje; pri tem se ne misli, da smo kar naprej vedro razpoloženi in živahni. Glagoli, ki ustrezajo v Bibliji uporabljenim hebrejskim in grškim besedam za ”veselje“, ”zmagoslavje“ ter ”razveseliti se“, izražajo oboje: notranje občutje in zunanji odsev veselja. Kristjane se hrabri, da se ’veselijo‘, da se ’zmeraj veselijo‘ (2. Korinčanom 13:11; 1. Tesaloničanom 5:16).

⁴ Toda kako je lahko nekdo vedno vesel? To je mogoče zato, ker je pristno veselje lastnost srca, globoka duhovna notranja lastnost (5. Mojzesova 28:47; Pregovori 15:13; 17:22). Veselje je sad Božjega duha, ki ga je Pavel navedel takoj za ljubeznijo (Galačanom 5:22). Ker je to notranja lastnost, ni odvisna od zunanjih dejavnikov, celo od naših bratov ne; temveč od Božjega svetega duha. Izvira iz globokega notranjega zadovoljstva, da poznamo resnico, da imamo kraljevsko upanje in da delamo, kar ugaja Jehovu. Zato veselje ni samo prirojena lastnost; to je del ’nove osebnosti‘, skupek lastnosti, ki so odlikovale Jezusa Kristusa (Efežanom 4:24; Kološanom 3:10).

 5. Kdaj in kako lahko navzven pokažemo veselje?

⁵ Čeprav je veselje lastnost srca, ga vseeno lahko pokažemo tudi navzven. Kako lahko to storimo? To lahko storimo na mnogo načinov, tako z vedrim obrazom kot tudi z dobesednim poskakovanjem od veselja (1. kraljev 1:40; Luka 1:44; Apostolska dela 3:8; 6:15). Ali to potem pomeni, da ljudje, ki niso zgovorni in, ki se ne smejejo vedno, niso veseli? Ne! Pristno veselje se ne kaže v stalnem klepetanju, krohotanju, smehljanju in režanju. Veselje kažemo na razne načine, pač odvisno od okoliščin. V kraljevski dvorani nas ne povezuje samo veselje, temveč naša bratska naklonjenost in ljubezen.

 6. Zakaj se lahko kristjani vedno veselijo, celo kadar preživljajo neprijetne stvari?

⁶ Trajni vidik veselja se kaže kot stanovitna in prisrčna lastnost notranjosti, kristjanove nove osebnosti. To nam omogoča, da smo vedno veseli. Seveda nas lahko včasih kaj vznemiri, morda se moramo spoprijeti z neprijetnostmi. Toda še vedno smo lahko v srcu veseli. Nekateri prvi kristjani so bili sužnji; svojim gospodarjem so le stežka ugodili. Ali so lahko bili takšni kristjani zmeraj veseli? Da, ker so v svojih srcih nosili kraljevsko upanje in veselje (Janez 15:11; 16:24; 17:13).

 7. (a) Kaj je Jezus rekel o veselju v stiski? (b) Kaj nam pomaga vztrajati v stiskah in kdo je dal glede tega najodličnejši zgled?

⁷ Takoj zatem, ko je apostol Pavel rekel: ”Veselite se v upanju,“ je dodal, ”potrpite v stiski“ (Rimljanom 12:12). Tudi Jezus je govoril o veselju v preizkušnjah, kot je to napisano v Matejevem evangeliju 5:11, 12: ”Blagor vam, kadar vas bodo . . . zasramovali, preganjali . . . Veselite se in vriskajte, ker je vaše plačilo v nebesih veliko.“ Veselja in vriskanja ne bi smeli jemati dobesedno; tukaj gre predvsem za globoko notranje zadovoljstvo, da ugajamo Jehovu in Jezusu Kristusu, ko smo neomajni v preizkušnjah (Apostolska dela 5:41). Pravzaprav nam veselje pomaga vztrajati v preizkušnjah (1. Tesaloničanom 1:6). V tem nam je Jezus odličen zgled. Pismo nam pove: ”On je za veselje, ki ga je čakalo, . . . pretrpel križ.“ (Hebrejcem 12:2)

Kljub težavam se veselimo upanja

 8. S katerimi težavami se kristjani morda spopadajo, vendar zakaj jim te težave ne jemljejo krščanskega veselja?

⁸ To, da smo Jehovovi služabniki, nas ne osvobaja težav. Morda se spopadamo s problemi v družini, s finančnimi težavami, slabim zdravjem ali smrtjo ljubljene osebe. Morda nas to žalosti, toda to ne more uničiti osnove za veselje v kraljevskem upanju, globokega veselja, ki je v naših srcih (1. Tesaloničanom 4:13).

 9. Katere probleme je imel Abraham in kako vemo, da je bil v srcu vesel?

⁹ Pomislimo na Abrahama. Življenje mu ni bilo vedno z rožicami postlano. Spopadal se je s težavami v družini. Njegova priležnica Agara in žena Sara se nista razumeli. Prišlo je do pričkanja (1. Mojzesova 16:4, 5). Izmael se je norčeval iz Izaka in ga preganjal (1. Mojzesova 21:8, 9; Galačanom 4:29). Nazadnje mu je umrla ljubljena žena Sara (1. Mojzesova 23:2). Navkljub tem problemom se je veselil upanja v kraljevsko seme, Abrahamovo seme, po katerem bodo blagoslovljene vse družine na zemlji (1. Mojzesova 22:15-18). Potem, ko je zapustil svoje domače mesto Ur, je z veseljem v srcu še sto let vztrajno služil Jehovu. Zato beremo o njem: ”Pričakoval je namreč mesto, ki ima temelje in je njegov stavbenik in graditelj Bog.“ Zaradi Abrahamove vere v prihajajoče mesijansko Kraljestvo je Gospod Jezus, ko je bil že od Boga postavljen za kralja, lahko rekel: ”Abraham se je silno veselil, da bo videl moj dan; videl ga je in se vzradoval.“ (Hebrejcem 11:10; Janez 8:56)

10., 11. (a) Kako se borimo kot kristjani in kako smo osvobojeni? (b) Kaj nadomešča našo nesposobnost, da bi popolnoma premagovali grešno telo?

¹⁰ Kot nepopolni ljudje se tudi mi borimo z grešnim telesom in ta boj, da bi delali kar je prav, je lahko zelo mučen. To, da se moramo boriti proti slabostim pa še ne pomeni, da smo brez upanja. Pavel je bil zaradi tega boja nesrečen, kot sam pove: ”Kdo me bo rešil tega telesa, ki je zapisano smrti? Zahvaljen bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu.“ (Rimljanom 7:24, 25) Rešeni bomo po Jezusu Kristusu in odkupnini, ki jo je priskrbel (Rimljanom 5:19-21).

¹¹ Kristusova odkupna žrtev izravnava našo nesposobnost, da vodimo bitko brez napak. Te odkupnine se veselimo, ker nam omogoča, da imamo čisto vest in da so nam odpuščeni grehi. V Pismu Hebrejcem pravi Pavel, da ”bo kri Kristusa . . . očistila našo vest mrtvih del“. Ni potrebno, da kristjane muči radovednost, kako bodo sojeni, ali da se čutijo krive. To nam skupaj z upanjem, ki ga imamo, daje veliko moč, da se srečni veselimo (Psalm 103:8-14; Rimljanom 8:1, 2, 32). Če bomo razmišljali o našem upanju, nas bo to opogumilo, da se bomo uspešno borili.

Ohranimo upanje trdno v mislih

12. O kakšnem upanju lahko premišljujejo maziljeni kristjani?

¹² Tako za maziljeni preostanek kot za druge ovce je pomembno, da ohranijo trdno v mislih ”upanje v zveličanje“; to je njihova zaščitna čelada (1. Tesaloničanom 5:8). Maziljeni kristjani lahko skrbno razmišljajo o čudoviti prednosti, da jim bo podeljena nebeška nesmrtnost, da bodo lahko pristopili k Bogu Jehovu in se bodo veselili osebnega druženja z oslavljenim Jezusom Kristusom, apostoli in vsemi ostalimi izmed 144 000, ki so skozi stoletja ohranili svojo neoporečnost. Kako nepopisno bogato druženje!

13. Kako občutijo svoje upanje maziljenci, ki so še vedno na zemlji?

¹³ Kako majhen preostanek na zemlji občuti kraljevsko upanje? Njihove občutke lahko ponazorimo z besedami F. W. Franza, predsednika družbe Watch Tower, ki se je krstil leta 1913: „Naše upanje je zanesljivo in popolnoma se bo uresničilo vsakemu preostalemu članu male črede 144000 in to v večji meri kot smo si sploh predstavljali. Mi, ki smo še preostali od tistih, ki so živeli leta 1914, ko smo vsi čakali, da bomo šli v nebo, nismo izgubili občutka za pomembnost tega upanja. Toda za nas je še močnejše kot kdajkoli in dlje, ko ga čakamo, bolj ga cenimo. Je nekaj, kar je vredno čakati, pa čeprav še milijon let. Njegove vrednosti se zavedam kot še nikoli, nikoli ga ne bom prenehal ceniti. Upanje male črede tudi zagotavlja, da se bo pričakovanje velike množice drugih ovc, ne da bi bili kakorkoli razočarani, izpolnilo veliko bolj, kot si to živo predstavljamo. Zato vztrajamo v tej uri in vztrajali bomo še naprej, dokler ne bo Bog dejansko dokazal, da je zvest svojim ‚dragocenim in najsijajnejšim obljubam‘.“ (2. Petrovo 1:4; 4. Mojzesova 23:19; Rimljanom 5:5)

Sedaj se veselimo rajskega upanja

14. Katero upanje mora ohraniti v mislih velika množica?

¹⁴ Takšen izraz zmagoslavne vere veliko množico drugih ovc zelo veseli (Razodetje 7:15, 16). V mislih morajo ohraniti upanje, da bodo preživeli Harmagedon. Da, veselijo se, da bodo videli, ko bo Božje kraljestvo opravičilo vesoljno suverenost Boga Jehova in posvetilo njegovo sveto ime v veliki stiski, v kateri bo zemlja očiščena hudobnih, ki imajo za boga Hudiča. Kako veselo bo preživeti to veliko stisko (Danijel 2:44; Razodetje 7:14)!

15. (a) Kaj je Jezus ozdravljal, ko je bil na zemlji in zakaj? (b) Kakšno ozdravitev bodo potrebovali preživeli iz Harmagedona in kako se bodo razlikovali od tistih, ki bodo obujeni?

¹⁵ Glede velike množice piše v Razodetju 7:17: ”Jagnje . . . jih bo paslo in jih vodilo k izvirkom živih voda; in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.“ Čeprav se danes ta prerokba izpolnjuje v duhovnem smislu, pa bodo tisti, ki bodo preživeli Harmagedon, videli njeno dobesedno izpolnitev. Kako to? Kaj je delal Jezus, ko je bil na zemlji? Zdravil je pohabljene, povzročil je, da so hromi shodili, odpiral je ušesa gluhim in oči slepim in zdravil gobavost, paralizo ter ”vsako bolezen in slabost“ (Matej 9:35; 15:30, 31). Ali ne potrebujejo ravno tega tudi kristjani danes? Velika množica bo odnesla s seboj v novi svet vse nesposobnosti in slabosti iz starega sveta. Kaj pričakujemo, da bo Jagnje storilo glede tega? Potrebe tistih, ki bodo preživeli Harmagedon, bodo zelo različne od potreb obujenih. Obujeni bodo verjetno poustvarjeni s celimi, čilimi in zdravimi telesi, čeprav še ne bodo popolni. Zaradi čudežnega vstajenja očitno ne bodo potrebovali čudežne ozdravitve, da bi s tem popravili nekatere predhodne nesposobnosti. Po drugi strani pa bodo mnogi iz velike množice, ki bodo doživeli edinstveno preživetje Harmagedona, potrebovali in doživeli čudežno okrevanje. Očitno je bil glavni namen Jezusovega zdravljenja ohrabriti veliko množico in prikazati, da ni pred njimi le veselo preživetje, marveč tudi ozdravitev.

16. (a) Kdaj bodo verjetno čudežno ozdravljeni preživeli iz Harmagedona in kako uspešno? (b) Katerega upanja se bomo v mileniju še naprej veselili?

¹⁶ Logično lahko sklepamo, da bo prišlo do takšne čudežne ozdravitve preživelih sorazmerno kmalu po Harmagedonu, verjetno pred začetkom vstajenja (Izaija 33:24; 35:5, 6; Razodetje 21:4; primerjaj Marko 5:25-29.). Ljudje bodo takrat odvrgli očala, palice, bergle, invalidske vozičke, zobne proteze, slušne naprave in podobno. Kakšno veselje! Kako dobro se bo Jezusovo obnavljanje skladalo z vlogo preživelih Harmagedona, ki bodo ustanovili novo zemljo! Bolezni, ki so jih slabile, bodo odstranjene, tako da bodo lahko preživeli šli naprej polni vneme in bodo z veseljem poprijeli za nove milenijske naloge, pri tem jih ne bo nič več bremenilo trpljenje, ki so ga morda doživeli v starem svetu. Ves milenij se bodo veselili upanja, da bodo do konca teh tisočih let dosegli resnično popolno človeško življenje.

17. Kako bomo veseli, ko bo trajalo obnavljanje raja?

¹⁷ Če je to tvoje upanje, razmisli tudi, kako veselo bo, ko boš sodeloval pri obnovi zemeljskega raja (Luka 23:42, 43). Nedvomno bodo preživeli iz Harmagedona pomagali pri čiščenju zemlje in bodo tako pripravili prijeten prostor za obujene. Pogrebe bodo morda nadomestile dobrodošlice za vse tiste, ki bodo obujeni ob vstajenju, vključno z našimi dragimi. In pomislimo, kakšne neprecenljive vrednosti bo druženje z zvestimi moškimi in ženskami iz preteklih stoletij. S kom bi se še posebno rad pogovoril? Je to Abel, Enoh, Noe, Job, Abraham, Sara, Izak, Jakob, Jožef, Mojzes, Jozue, Rahaba, Debora, Samson, David, Elija, Elizej, Jeremija, Ezekijel, Danijel ali Janez Krstnik? Potem je tudi to razveseljiv obet, ki je del tvojega upanja. Lahko se boš pogovarjal z njimi, se učil od njih in skupaj z njimi sodeloval pri spreminjanju zemlje v raj.

18. O katerem nadaljnjem veselju lahko razmišljamo?

¹⁸ Pomisli tudi na zdravo hrano, čisto vodo in zrak, na obnovljeno zemljo v njenem popolnem ekološkem ravnovesju, v kakršnem jo je ustvaril Jehova. Življenje ne bo samo pasivno uživanje v popolnosti, temveč aktivno in pomembno sodelovanje v razveseljujočih dejavnostih. Pomisli na svetovno družbo ljudi, ki so osvobojeni kriminala, sebičnosti, zavisti in prepirov — bratovščino, kjer vsi negujejo in gojijo sadove duha. Kako navdušujoče (Galačanom 5:22, 23)!

Upanje, ki naredi življenje vredno življenja

19. (a) Kdaj se občuti veselje, omenjeno v Pismu Rimljanom 12:12? (b) Zakaj bi morali biti odločeni, da ne dovolimo tegobam življenja, da bi nas odvrnile od našega upanja?

¹⁹ Ko se pričakovanje uresniči, ni več upanje, zato se moramo zdaj veseliti Pavlove ohrabritve iz Pisma Rimljanom 12:12 (Rimljanom 8:24). Če že samo pomislimo na prihodnje blagoslove, ki nam jih bo prineslo Božje kraljestvo, je to razlog, da se tega upanja že zdaj veselimo. Zato bodimo odločni in ne dovolimo, da nas tegobe življenja v pokvarjenem svetu odvrnejo od veličastnega upanja. Ne bodimo potolčeni in izčrpani, tako da bi izgubili izpred oči upanje, ki je pred nami (Hebrejcem 12:3). S tem ko bi zapustili krščansko pot, ne bi rešili svojih problemov. Zapomnimo si, če nekdo preneha služiti Bogu zaradi vseh tegob zdajšnjega življenja, bo kljub temu obtičal v teh problemih, toda izgubil bo upanje in priložnost, da se veseli čudovitih obetov, ki so pred njim.

20. Kako učinkuje kraljevsko upanje na tiste, ki se ga oklenejo, in zakaj?

²⁰ Jehovov narod ima vse razloge, da se veseli življenja. To veselo in spodbudno upanje povzroči, da je življenje vredno življenja. In oni tega veselega upanja ne držijo samo zase. Ne, vneto ga delijo z drugimi (2. Korinčanom 3:12). Zato tisti, ki se oprimejo kraljevskega upanja, živijo v zaupanju in se trudijo, da ohrabrijo ostale, tako da jim povedo dobro vest, ki prihaja od Boga. To izpopolnjuje življenja tistih, ki sprejmejo sporočilo, z najčudovitejšim upanjem, ki je bilo kdajkoli dano človeštvu — upanje v Kraljestvo, ki bo obnovilo raj na zemlji. Če ga ljudje ne sprejemajo, smo kljub temu še vedno veseli, ker ga imamo. Izgubljeni so tisti, ki si mašijo ušesa; ne mi (2. Korinčanom 4:3, 4).

21. Kaj je zelo blizu in kakšno vrednost bi morali pripisati našemu upanju?

²¹ Bog obljublja: ”Glej, vse delam novo!“ (Razodetje 21:5) Novi svet z vsemi očarljivimi in neskončnimi blagoslovi je tik pred nami. Naše upanje — življenje v nebesih ali na rajski zemlji — je dragoceno; oklenimo se ga. V teh težkih zadnjih dneh bi morali kot še nikoli poprej gledati nanj kot na ”varno in trdno sidro duše“. Z našim upanjem se zasidrajmo pri Jehovu, ki ”je večna skala“ — ”skala vekov“ (AC), s tem imamo že zdaj nedvomno močne in vesele razloge, da ’se veselimo upanja‘, ki je pred nami (Hebrejcem 6:19; Izaija 26:4).

[Podčrtne opombe]

Vprašanja za ponovitev

◻ Kaj je veliko upanje človeštva?

◻ Kaj je pristno veselje?

◻ Kdaj bo verjetno prišlo do čudežne ozdravitve preživelih iz Harmagedona?

◻ Zakaj ne smemo dopustiti, da bi nas tegobe življenja odvrnile od upanja?

◻ Kakšno veselje bomo še občutili v novem svetu?

[Slika na strani 9]

Ali ne bo naša srca napolnilo veselje, ko bomo priče Jezusovim ozdravljenjem?

[Slika na strani 10]

Tisti, ki se veselijo Kraljestva, hrabrijo ostale s tem, da delijo svoje upanje z njimi