Mladi vprašujejo:

Kaj je narobe z maščevanjem?

»Žalil me je.« (15-letni Conneel, zaprt zaradi umora)

Štirinajstletni Andrew je na šolskem plesu umoril učiteljico. Trdil je, da sovraži učitelje in svoje starše ter da je jezen na dekleta, ker ga zavračajo.

REVIJA Time temu pravi »smrtonosen vzorec«. Jezen mladostnik v šolo vtihotapi smrtonosno orožje ter začne streljati na sošolce in učitelje. Videti je, da so takšni tragični dogodki v Združenih državah postali tako običajni, da je neka televizijska mreža to opisala kot »eksplozija nasilja«.

K sreči so streljanja v šoli še vedno sorazmerno redka. Kljub temu pa nedavni zločini, storjeni iz divje jeze, razkrivajo, kako zelo jezni so nekateri mladi. Kaj, kot se zdi, sproži takšne izbruhe? Nekatere od teh mladih so očitno razjezile krivice oziroma zloraba moči, ki so jo okusili od ljudi na odgovornih položajih. Drugi pa so se očitno razjezili zaradi stalnega zbadanja vrstnikov. Nekega 12-letnega fanta, ki je ustrelil svojega sošolca, potem pa še sebe, so zbadali zaradi prekomerne teže.

Resda večina mladih verjetno ne bi nikoli resno razmišljala o tem, da bi ravnala tako skrajno nasilno. Vseeno pa se ni lahko spoprijemati z občutkom prizadetosti in bolečine, ki nastopi, kadar si žrtev rasizma, strahovanja ali krutega zbadanja. Ben glede svojih nekdanjih šolskih dni pravi: »Vedno sem bil manjši od večine vrstnikov. In ker sem imel glavo obrito, so me drugi otroci stalno zbadali in me udarjali po glavi. Zaradi tega sem bil zelo jezen. Vse skupaj pa je bilo še slabše, ker se ljudje na odgovornih položajih, katere sem prosil za pomoč, zame niso zmenili. Zaradi tega sem bi še bolj jezen!« Ben dodaja: »Edino, kar mi je preprečilo, da nisem vzel pištole in teh ljudi postrelil, je bilo to, da do nje nisem mogel priti.«

Kako naj bi ti gledal na mlade, ki skušajo škoditi ljudem, kateri škodijo njim? In kaj naj bi storil, če sam postaneš žrtev grdega ravnanja? V odgovor si poglejmo, kaj nam o tem pove Božja Beseda.

Samoobvladanje, znak moči!

Grdo ravnanje in krivica še zdaleč nista nekaj novega. Biblijski pisec je takole svetoval: »Odjenjaj od jeze in pústi togoto, ne srdi se, ker bi le hudo storil.« (Psalm 37:8) Vse prepogosto jezo spremlja izguba samoobvladanja in se jo izlije, ne oziraje se na posledice. Če človek dopusti, da mu prične jeza »goreti«, lahko to povzroči izbruh divje jeze! Kakšne so lahko posledice?

Razmisli o biblijskem primeru Kajna in Abela. »Raztogoti se Kajn silno« na svojega brata Abela. In posledica: »Ko sta bila na polju, [. . .] se vzpne Kajn nad Abela, brata svojega, ter ga ubije.« (1. Mojzesova 4:5, 8) Še en primer nenadzorovane jeze je kralj Savel. Bil je ljubosumen na mladega Davida zaradi njegovih vojaških uspehov, zato je vanj vrgel sulico, pa ne le vanj, temveč tudi v svojega lastnega sina Jonatana! (1. Samuelova 18:11; 19:10; 20:30–34)

Resda je včasih jeza upravičena. Toda tudi takrat lahko pravična ogorčenost vodi v zlo, če ni nadzorovana. Simeon in Levi sta bila prav gotovo upravičeno jezna na Sihema, ko sta izvedela, da je posilil njuno sestro Dino. A namesto da bi ostala mirna, sta podpihovala divjo jezo, kar je razvidno iz njunih kasnejših besed: »Ali naj se kakor z nečistnico dela s sestro našo?« (1. Mojzesova 34:31) In ko je bila njuna jeza na višku, sta vzela ‚vsak svoj meč ter napadla tisto brezskrbno mesto ter pomorila vse moške‘, ki so živeli v Sihemovi vasi. Njune divje jeze so se navzeli tudi drugi »sinovi Jakobovi« in se jima pridružili pri morilskem napadu. (1. Mojzesova 34:25–27) Še leta kasneje je Jakob, Simeonov in Levijev oče, obsodil njuno nenadzorovano jezo. (1. Mojzesova 49:5–7)

Iz tega se naučimo nekaj pomembnega: nenadzorovana jeza ni znak moči, temveč šibkosti. V Pregovorih 16:32, SSP, piše: »Potrpežljiv človek je boljši kakor junak, gospodar nad svojim duhom boljši kakor osvajalec mesta.« (Poudarili mi.)

Nespametnost maščevanja

Sveto pismo zato takole svetuje: »Nikomur ne vračajte hudega za hudo. [. . .] Ne maščujte se.« (Rimljanom 12:17, 19) Maščevanje, pa naj gre za telesno nasilje ali le osorne besede, je brezbožno ravnanje. Hkrati pa takšno maščevanje ni ne praktično ne modro. Nasilje namreč navadno povzroči še več nasilja. (Matevž 26:52) In osorne besede pogosto rodijo še več osornih besed. Zapomni si tudi, da je jeza pogosto neupravičena. Ali si na primer prepričan, da te človek, ki te je razjezil, res sovraži? Ali pa je bil morda enostavno nepremišljen oziroma grob? Pa tudi če je šlo za zlobo, ali bi bilo res prav, da se mu maščuješ?

Pretehtaj biblijske besede iz Propovednika 7:21, 22: »Naj ti tudi ne sega do srca vse, kar se govori, da ne boš moral slišati, kako te hlapec tvoj preklinja; kajti mnogoterikrat, tvoje srce ve, si tudi ti druge klel.« Da, res ni prijetno, če ljudje o tebi grdo govorijo. Toda Biblija pravi, da je to življenjsko dejstvo. In ali ni res, da si tudi ti verjetno kdaj o drugih rekel kaj, kar bi bilo boljše, če ne bi rekel? Zakaj bi se torej preburno odzval, ko kdo o tebi reče kaj neprijaznega? Pogosto je najboljše z zbadanjem opraviti tako, da se zanj ne zmeniš.

Podobno tudi ne bi bilo modro, da se preburno odzoveš, ko meniš, da so s teboj grdo ravnali. Najstnik David se spominja, kaj se je zgodilo, ko je z nekaj sokristjani igral košarko. »Nekdo iz druge ekipe me je zadel z žogo,« pravi David. Ker je na hitro sklepal, da je bilo to zlonamerno, se mu je maščeval in vanj vrgel žogo. »Res sem se zelo razjezil,« priznava David. Toda preden bi se stvari še poslabšale, je molil k Jehovu. Rekel si je: ‚Kaj delam? Ali se bom spustil v spopad s krščanskim bratom?‘ Kasneje sta se drug drugemu opravičila.

V takšnih razmerah se je dobro spomniti zgleda Jezusa Kristusa. »Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil.« (1. Petrov 2:23, SSP) Ko si pod pritiskom, raje ne vračaj. Moli k Bogu in ga prosi, naj ti pomaga obvladati se. Radodarno »bo dal [. . .] svetega Duha tem, ki ga prosijo«. (Lukež 11:13) Namesto da se maščuješ, ko te kdo razjezi, bi morda moral pristopiti k temu človeku in se z njim pogovoriti. (Matevž 5:23, 24) Oziroma če si žrtev nenehnega resnega trpinčenja, morda od kakšnega nasilneža s šole, ne išči priložnosti, da bi se z njim spoprijel. Namesto tega moraš narediti praktične ukrepe, da bi se zaščitil.a

Mladenka, ki je odpravila hudo jezo

Mnogi mladi se ravnajo po omenjenih biblijskih načelih in žanjejo dobre rezultate. Catrino so na primer zelo majhno dali v posvojitev. Takole pravi: »Imela sem težave s hudo jezo, ker nisem razumela, zakaj me je moja prava mati zapustila. Zato sem se znašala nad svojo krušno mamo. Iz nekega nespametnega razloga sem mislila, da se nekako maščujem svoji pravi materi, če prizadenem njo. Zato sem počela vse mogoče – grdo sem govorila z njo, udarjala z nogami ob tla, imela izbruhe jeze. Najraje sem loputala z vrati. Govorila sem ji tudi ‚Sovražim te!‘ – vse to, ker sem bila tako zelo jezna. Ko se zdaj ozrem nazaj, ne morem verjeti, da sem vse to počela.«

Kaj je Catrini pomagalo obvladati jezo? Takole odgovarja: »Branje Biblije! To je tako pomembno, ker Jehova ve, kako se počutimo.« Catrini je bilo v tolažbo tudi, ko je skupaj z družino brala članke iz Prebudite se!, ki so obravnavali prav njene družinske razmere.b »Vsi smo lahko sedli skupaj in razumeli občutke drug drugega,« se spominja.

Tudi ti se lahko naučiš nadzorovati jezo. Ko te zbadajo, strahujejo ali s tabo grdo ravnajo, se spomni biblijskih besed iz Psalma 4:4, NW: »Vznemirite se, a ne grešite.« (Poudarili mi.) Te besede ti lahko pomagajo, da ne popustiš uničujoči jezi.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 15]

Pogosto je z zbadanjem najboljše opraviti tako, da se zanj ne zmeniš