Ali je maščevanje napačno

Na avtocesti v Združenih državah Amerike je avto upočasnil vožnjo in zapeljal ob rob ceste, da bi omogočil prehitevanje. Voznik drugega avtomobila je iz maščevanja streljal na vozilo, ki ga je motilo in ubil nedolžnega sopotnika.

Neka najstnica je v šolski igri zaradi drugega dekleta izgubila vlogo. Zaradi tega je njenemu fantu rekla, da se dekle srečuje s fantom iz druge šole. Tako je razdrla dekletovo prijateljstvo s fantom.

MNOGI se čutijo upravičene maščevati se, kadar mislijo, da jim je bila storjena krivica. Tako ali drugače sledijo naslednjemu motu: ”Ne razjezi se, pač pa vrni milo za drago.“ Ljubezen do bližnjega je danes na najnižji ravni, duh maščevanja pa raste. (Matej 24:12)

Kako pa ti gledaš na maščevanje? Če verjameš Bibliji, potem najbrž meniš, da je maščevanje napačno. Vendar nas življenje v tem brezbožnem svetu lahko navaja na misel, da je odpuščanje, ki je nasprotje maščevanja, neživljenjsko. Kako bi reagiral, če bi bil prevaran ali oropan? Ali bi postal maščevalen, ko bi te kdo ignoriral ali pa o tebi žaljivo govoril?

Želja po maščevanju boli

Seveda ima zamera svojo mero. Vendar večina tistih, ki se hoče maščevati, ni bila oropana ali napadena. ”Zamere“, ki so omenjene na začetku tega odstavka, so dokaj nepomembne, čeprav se zdijo velike v očeh tistega, ki se želi maščevati.

Biblija opozarja pred tem, da bi razvijali maščevalni duh. Pregovori 24:29 svetujejo: ”Ne govori: ’Kakor je on meni storil, tako bom jaz njemu storil.‘ “ Zakaj ne? Predvsem zaradi tega, ker takšno stališče duševno in psihično škoduje. Maščevalno razmišljanje izrine duševni mir in ovira zdravo razmišljanje. Razmisli o tejle novici: ”Dva kmetovalca sta na parkirišču iz svojih tovornjakov streljala drug na drugega in se ubila. Tako sta zaključila 40 letni družinski spor, ki se je začel v njunih otroških letih.“ Samo predstavljajmo si, kako je moralo biti njuno razmišljanje skozi celo življenje zastrupljeno in prežeto z maščevalnostjo! (Pregovori 14:29, 30)

Drugi razlog, zaradi katerega ne smemo razvijati maščevalni duh je, da se grešnik — celo zelo trdovraten — lahko spremeni. Apostol Pavel na primer je nekdaj ’odobraval uboj‘ učenca Štefana ter ”besnel in grozil s smrtjo Gospodovim učencem“. Vendar se je spremenil. Leta kasneje ga je namreč apostol Peter — ki je bil v začetku zaradi Pavla v nevarnosti — imenoval ”naš ljubi brat Pavel“. (Apostolska dela 8:1; 9:1; 2. Petrovo 3:15) Kristjani bi se Pavlu lahko maščevali, še posebej takrat, ko je slep čakal v Damasku. (Apostolska dela 9:3-15) Kakšna tragična napaka bi to bila!

Pavel je zato lahko primerno svetoval v Pismu Rimljanom 12:20: ”Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti; če je žejen, mu daj piti.“ Zakaj? Zaradi tega, ker če se sovražniku maščujemo, potrdimo njegovo stališče in poglobimo medsebojno sovraštvo. Če pa nekomu, ki nas napada ali prizadene, naredimo dobro, lahko njegovo stališče omilimo in sovražnika spremenimo v prijatelja.

Priznavanje lastnih slabosti prav tako pomaga pri premagovanju grenkobe, ki vodi do želje po maščevanju. Psalmist je vprašal: ”Če boš pregrehe v spominu ohranil, Gospod, Gospod, kdo bo obstal?“ (Psalm 130:3) Vsakdo od nas je že koga zbodel ali prizadel. Ali nas ni razveselilo, če se prizadeti ni skušal maščevati? Ali ne bi torej morali tudi sami ravnati s podobno zadržanostjo? Jezus je svetoval: ”Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim!“ (Matej 7:12)

Res, Biblija pravi: ”Sovražite hudo.“ (Psalm 97:10; Amos 5:15) Vendar pa ne pravi, naj sovražimo tiste, ki delajo hudo. Pravzaprav je Jezus naročil: ”Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.“ (Matej 5:44) Če vračamo hudo za hudo, posnemamo duh nepravičnega. Star pregovor pravi: ”Ne reci: ’Povrnil bom hudo!‘ Čakaj Gospoda in ti bo pomagal!“ (Pregovori 20:22) Kako moder nasvet! Koliko bolje je, da se izkažemo kot zmagovalci pri upiranju skušnjavam, kot da posnemamo nepravične. (Janez 16:33; Rimljanom 12:17, 21)

Kazen — po kom?

Seveda so nekatere stvari resnejše kot osebna užaljenost ali prizadetost. Lahko smo na primer žrtev zločina. Želja, da se v takih primerih v imenu pravice nekaj ukrene, je povsem normalna. Toda kaj? V nekaterih družbah ni bilo osebno obračunavanje in maščevanje nič nenavadnega. Vendar so se take družbe pogosto razbile v krvnem maščevanju. Dandanes pa tako Božji kot tudi večina človeških zakonov v primeru kaznivega dejanja prepovedujejo osebno maščevanje, kar je povsem primerno. Osebno nasilje namreč rodi samo še več nasilja.

Ali naj žrtev kaznivega dejanja potemtakem nič ne stori in pasivno sprejme nasilje? Ni nujno. Kadar smo napadeni mi ali naša lastnina, so nam na razpolago oblasti. Lahko pokličeš policijo. Na delovnem mestu se lahko obrneš na predpostavljenega. V šoli se lahko pogovoriš z ravnateljem. Eden od razlogov namreč, da so tu, je tudi uveljavljanje pravice. Biblija pravi, da je državna oblast ”božja služabnica, da pravično kaznuje tistega, ki počenja hudo“. (Rimljanom 13:4) Pravica zahteva, da oblast uveljavi svojo avtoriteto, zaustavi prestopke in kaznuje prestopnike.

Res je, da je včasih do pravice dolga pot. Nek pisec, naveličan življenja, je zapisal: ”Pravica je kakor vlak, ki skoraj vedno kasni.“ Včasih pa vlak nikoli ne pride. Nepravičneži imajo lahko takšno moč, da jih oblasti ne morejo nadzirati. Še vedno drži, da se je modro obvladati. Biblija pravi: ”Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga končno umiri.“ (Pregovori 29:11)

Maščevanje — od koga?

Koristilo nam bo, če bomo maščevalnost obvladali. Če mora biti zadoščeno pravici, bo za to ob svojem času poskrbel Bog, mi pa lahko mirno čakamo. Jehova ve, da nebrzdani prestopki vodijo v krivičnost. (Pridigar 8:11) Ne bo dovolil, da bodo okoreli hudodelci vedno tlačili človeštvo. Zaradi tega je apostol Pavel svetoval: ”Ne obračunavajte na svojo roko, predragi, ampak prepuščajte obračun božji jezi, saj je pisano: ’Meni gre maščevanje, jaz bom povrnil,‘ pravi Gospod.“ (Rimljanom 12:19) Zares, Biblija govori o dnevu Stvarnikovega maščevanja. Kakšen pa bo ta dan maščevanja? In kdo bo predmet Božjega maščevanja? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Okvir na strani 4]

Da bi obvladal željo po maščevanju, si zapomni, da

□ za pravico skrbi Bog,

□ je gojenje maščevalnosti škodljivo,

□ se s prijaznostjo težave lahko zmanjšajo,

□ se je mnogo naših prestopkov spregledalo,

□ se nasprotniki lahko spremenijo,

□ svet premagujemo z zavračanjem njegovih poti.