4., 5. Kateri vidik Jezusovega umskega stališča je poudarjen v Listu Rimljanom 15:1–3 in kako lahko kristjani posnemajo Jezusa?

⁴ Kaj vse zajema to, da ima kdo umsko stališče Kristusa Jezusa? Na to nam pomaga odgovoriti 15. poglavje Pavlovega pisma Rimljanom. Pavel v prvih nekaj vrsticah tega poglavja govori o izjemni Jezusovi lastnosti, ko pravi: »Mi, ki smo močni, smo dolžni prenašati slabosti šibkih, ne pa ugajati sebi. Vsak izmed nas naj skuša ugoditi bližnjemu, in sicer v njegovo dobro in njegovo izgraditev. Saj tudi Kristus ni iskal lastnega ugodja, ampak kakor je pisano: Sramotenja tvojih sramotilcev so padla name.« (Rimljanom 15:1–3, SSP)

 6. Kako lahko posnemamo Jezusa v tem, kako se je odzival na nasprotovanje in očitke?

⁶ Še ena sijajna osebnostna značilnost Jezusa je bila ta, da je vedno razmišljal in ravnal pozitivno. Nikoli ni dovolil, da bi negativno stališče drugih vplivalo na njegovo odlično stališče do služenja Bogu; prav tako tudi mi ne bi smeli dovoliti tega. Ko so mu očitali njegovo zvesto služenje Bogu ter ga zaradi tega preganjali, je potrpežljivo vztrajal, ne da bi se pritoževal. Vedel je, da lahko tisti, ki skušajo ugoditi svojemu bližnjemu »v njegovo dobro in njegovo izgraditev«, od nevernega in nerazumnega sveta pričakujejo nasprotovanje.

 7. Kako je Jezus kazal potrpežljivost in zakaj bi tudi mi morali ravnati enako?

⁷ Jezus je to, da je imel pravilno stališče, dokazal še drugače. Nikoli ni pokazal nepotrpežljivosti do Jehova, ampak je potrpežljivo čakal na uresničitev njegovih namenov. (Psalm 110:1; Matevž 24:36; Dejanja 2:32–36; Hebrejcem 10:12, 13) Poleg tega Jezus ni postal nepotrpežljiv do svojih sledilcev. Dejal jim je: »Učite se od mene.« Ker je bil »krotek«, je bil njegov pouk krepilen in poživljajoč. In ker je bil »iz srca ponižen«, ni bil nikoli napihnjen oziroma prevzeten. (Matevž 11:29) Pavel nas spodbuja, naj posnemamo te vidike Jezusovega stališča, ko pravi: »To mišljenje [umsko stališče, NW] bodi v vas, ki je bilo v Kristusu Jezusu: kateri, ko je bil v podobi Božji, ni štel za rop biti enak Bogu, temuč samega sebe je izpraznil in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka.« (Filipljanom 2:5–7)

8., 9. a) Zakaj si moramo prizadevati razvijati nesebično stališče? b) Zakaj ne bi smeli biti malodušni, če se nam ne uspe popolnoma ravnati po zgledu, ki nam ga je dal Jezus, in kako je bil Pavel v tem dober zgled?

⁸ Lahko je reči, da želimo služiti drugim ter dati njihove potrebe pred svoje. Toda iskrena preiskava našega umskega stališča lahko odkrije, da naše srce ni povsem naklonjeno temu. Zakaj ne? Kot prvo zato, ker smo od Adama in Eve podedovali sebične osebnostne poteze; kot drugo pa zato, ker živimo v svetu, ki pospešuje sebičnost. (Efežanom 4:17, 18) Da bi si privzgojili nesebično stališče, je pogosto treba razviti vzorec razmišljanja, ki je v nasprotju z našo prirojeno nepopolno naravo. Za to pa sta potrebna odločenost in trud.