Izkazujmo ljubezen, ki izgrajuje

 1. O kateri pomembni temi je govoril Jezus na zadnji večer s svojimi učenci?

JEZUS je na zadnji večer, ki ga je preživel z učenci, omenil ljubezen skoraj tridesetkrat. Posebej je poudaril, da morajo njegovi učenci ljubiti »drug drugega«. (Jan. 15:12, 17) Njihova medsebojna ljubezen naj bi bila tako izjemna, da jih bodo drugi zaradi nje jasno prepoznali kot Jezusove prave učence. (Jan. 13:34, 35) Ta ljubezen ne temelji zgolj na čustvih. Jezus je govoril o najplemenitejši lastnosti – o požrtvovalni ljubezni. Rekel je: »Nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki dá svojo dušo za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate to, kar vam zapovedujem.« (Jan. 15:13, 14)

 2. a) Po čem smo poznani Božji služabniki? b) Na katera vprašanja bomo odgovorili v tem članku?

² Jehovovi služabniki smo danes poznani po pristni, požrtvovalni ljubezni in nezlomljivi enotnosti. (1. Jan. 3:10, 11) Zelo lepo je, da med nami prevladuje ljubezen, kakršno je imel Kristus, in to ne glede na narodnost, pleme, jezik ali družbeno okolje! Vendar se morda sprašujemo: »Zakaj je ljubezen še posebej pomembna v današnjih dneh? Kako nas Jehova in Jezus izgrajujeta v ljubezni? In kako lahko jaz osebno izkazujem ljubezen, ki ‚izgrajuje‘?« (1. Kor. 8:1)

 3. Kako današnji »kritični časi« vplivajo na ljudi?

³ Življenje je polno »težav in trpljenja«, zato mnogi v teh »kritičnih časih« doživljajo različno močne čustvene stiske. (Ps. 90:10; 2. Tim. 3:1–5) Veliko posameznikov bi se najraje kar vdalo. Ocene kažejo, da na leto naredi samomor več kot 800.000 ljudi – približno en človek vsakih 40 sekund. Na žalost tudi nekateri kristjani popustijo takšnim pritiskom in si vzamejo življenje.

 4. Kateri posamezniki, omenjeni v Svetem pismu, so hoteli umreti?

⁴ V svetopisemskih časih so se nekateri zvesti Božji služabniki zaradi svojih okoliščin počutili povsem na tleh in so hoteli umreti. Job je bil denimo v takšnih bolečinah, da je tarnal: »Odpovedujem se življenju; ne bi želel živeti na veke.« (Job 7:16; 14:13) Jona je bil tako razočaran nad tem, kako so se stvari obrnile na njegovi dodelitvi, da je rekel: »Zato te zdaj prosim, o Jehova, vzemi mojo dušo od mene, ker je bolje, da umrem, kakor da živim.« (Jona 4:3) Pa tudi zvesti prerok Elija je bil v nekem trenutku zaradi okoliščin, v katerih se je znašel, tako obupan, da je prosil smrti. Rekel je: »Dovolj mi je! Zdaj, o Jehova, vzemi mojo dušo.« (1. kra. 19:4) Toda Jehovu so bili ti vdani služabniki dragoceni in je želel, da živijo. Ni jih obsojal zaradi njihovih občutkov, ampak jim je pomagal premagati željo po smrti in jih je izgrajeval v ljubezni, tako da so mu lahko še naprej zvesto služili.

 5. Zakaj bratje in sestre še posebej danes potrebujejo našo ljubezen?

⁵ Četudi naši bratje in sestre morda niso ravno na tem, da se bodo vdali, pa se mnogi med njimi spoprijemajo s stresnimi okoliščinami in potrebujejo našo ljubezen. Nekateri prenašajo preganjanje in posmehovanje. Drugi so žrtev kritiziranja ali obrekovanja na delovnem mestu. Mogoče so izčrpani, ker morajo delati nadure ali pa se držati neusmiljenih rokov. Spet drugim jemljejo moč težave v družini, saj jih morda neverujoči zakonec neprestano kritizira. Zaradi takšnih in podobnih pritiskov je veliko naših bratov in sester v občini fizično in čustveno izmučenih. Kdo lahko pomaga malodušnim, da ne obupajo?

 6. Kako Jehova svoje služabnike izgrajuje v ljubezni?

⁶ Jehova izgrajuje svoje služabnike tako, da jim zagotavlja svojo neminljivo ljubezen. Zvesti Izraelci so bili gotovo zelo spodbujeni, ko so slišali Jehovove besede: »Si dragocen v mojih očeh, si vreden časti in te imam rad. [. . .] Ne boj se, saj sem jaz s teboj.« (Iza. 43:4, 5) Kot Jehovov služabnik si lahko prepričan, da te Jehova ljubi z vsem srcem.a Božja Beseda tistim, ki se zavzemajo za čisto čaščenje, obljublja: »On je močan, on te bo rešil. Zaradi tebe se bo veselil in radoval.« (Zef. 3:16, 17)

 7. V kakšnem smislu je Jehovova ljubezen podobna ljubezni doječe matere? (Glej sliko pri naslovu.)

⁷ Jehova obljublja, da bo svoje služabnike podpiral in tolažil ne glede na to, s kakšnimi preizkušnjami se spoprijemajo. »Nosila vas bo v naročju, ljubkovala na kolenih. Kakor človeka tolaži njegova mati, tako bom jaz tolažil vas.« (Iza. 66:12, 13) Zares prisrčen prizor: ljubeča mati nosi v naročju svojega otročička ali pa ga ljubkuje na kolenih. S to ganljivo ponazoritvijo Jehova pokaže, kako močno in nežno ljubi svoje prave častilce. Bodi vedno prepričan, da si Jehovu zelo dragocen in pri srcu. (Jer. 31:3)

8., 9. Kakšno moč ima Jezusova ljubezen?

⁸ Pravi kristjani so o tem, da jih Bog ljubi, prepričani še iz naslednjega razloga: Bog je »svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje«. (Jan. 3:16) Tudi Jezus je pokazal izredno ljubezen, ko je dal svoje življenje za nas! Takšna ljubezen je za nas resnično močna motivacija! Božja Beseda obljublja, da nas niti stiska niti nadloga ne bo mogla ločiti »od Kristusove ljubezni«. (Rim. 8:35, 38, 39)

⁹ Ko se spoprijemamo s težavami, ki nas fizično, čustveno ali duhovno izčrpavajo, nam lahko Kristusova ljubezen daje moč, da zdržimo. (Beri 2. Korinčanom 5:14, 15.) Jezusova ljubezen nas lahko krepi in motivira, da ne obupamo, tudi kadar trpimo, bodisi zaradi naravne nesreče, preganjanja, osebnega razočaranja ali hudih skrbi.

10., 11. Čigava odgovornost je krepiti malodušne brate in sestre? Pojasni.

¹⁰ Jehova nas izgrajuje v ljubezni tudi po krščanski občini. Kot posamezniki mu lahko vračamo ljubezen tako, da ljubimo in izgrajujemo svoje brate in sestre, in to ne le v duhovnem smislu, ampak tudi v čustvenem. (1. Jan. 4:19–21) Apostol Pavel je kristjanom prigovarjal: »Zato se med seboj tolažite in krepite, kar pravzaprav že delate.« (1. Tes. 5:11) Da, vsi v občini, ne samo starešine, lahko posnemamo Jehova in Jezusa v tem, da tolažimo in krepimo brate in sestre. (Beri Rimljanom 15:1, 2.)

¹¹ Nekateri soverniki, ki trpijo za kako čustveno motnjo, morda potrebujejo strokovno pomoč in zdravila. (Luk. 5:31) Starešine in drugi v občini skromno priznavajo, da niso strokovnjaki za duševno zdravje. Vseeno pa imajo zelo pomembno vlogo. Upoštevajo to, kar piše v Svetem pismu: »Tolažite potrte duše, podpirajte šibke, bodite potrpežljivi z vsemi.« (1. Tes. 5:14) Vsi kristjani bi morali biti ljubeče sočutni in potrpežljivi do malodušnih ter jih tolažiti. Tako jih bomo lahko izgrajevali. Ali druge tolažiš in spodbujaš? Kako si lahko pri tem še učinkovitejši?

12. Povej primer posameznika, ki ga občina s svojo ljubeznijo izgrajuje.

¹² Kako lahko s svojo ljubeznijo izgrajujemo tiste, ki jih mučijo boleča čustva? Neka sestra iz Evrope pove: »Včasih me obhajajo samomorilne misli. Vendar imam dobro podporo. Svoji občini se lahko zahvalim za to, da sem živa. Bratje in sestre so vedno zelo spodbudni in ljubeči. Čeprav le nekateri vedo, da trpim za depresijo, mi vsi v občini vedno stojijo ob strani. Neka zakonca sta mi kakor duhovna starša. Lepo skrbita zame in sta mi na voljo dobesedno 24 ur na dan.« Res je, da ne moremo vsi pomagati v tolikšni meri. Toda naša iskrena podpora lahko veliko pomeni tistim, ki jih muči čustvena bolečina.b

13. Kaj je zelo pomembno, če želimo izgrajujoče vplivati na druge?

¹³ Bodi dober poslušalec. (Jak. 1:19) Če poslušaš z empatijo, pokažeš ljubezen. Malodušnemu lahko taktno in sočutno postavljaš vprašanja, zato da bi razumel, kako se počuti. To ti bo pomagalo, da se boš vživel v njegove občutke in boš nanj izgrajujoče vplival. Z izrazom obraza pokaži, da se za sovernika iskreno in ljubeče zanimaš. Če sokristjan želi zadevo podrobneje pojasniti, bodi potrpežljiv in se upri skušnjavi, da bi ga prekinjal. Ko ga boš potrpežljivo poslušal, boš najverjetneje bolje razumel, kako se počuti. Tako ti bo malodušni sovernik lažje zaupal in bo zato bolj pripravljen prisluhniti tvojim besedam, ko ga boš skušal spodbuditi. Ko drugim pokažeš, da ti je zanje zares mar, jih lahko tvoja ljubeča skrb zelo potolaži.

14. Zakaj naj ne bi bili kritični?

¹⁴ Ne bodi kritičen. Če bo imel potrt posameznik občutek, da smo do njega kritični, bomo njegovo trpljenje samo še povečali in naš iskreni trud, da bi ga izgrajevali v ljubezni, bo zaman. »Nekateri govorijo nepremišljeno, kakor bi prebadali z mečem, jezik modrih pa je zdravilo.« (Preg. 12:18) Seveda nihče od nas ne želi namerno tako rekoč prebosti potrtega posameznika z besedami, ki prizadenejo. Vendar čeprav je kdo preboden nenamerno, je lahko to zelo boleče. Da bi druge izgrajevali v ljubezni, tako da jih spodbujamo, moramo biti sočutni in se po svojih najboljših močeh skušati vživeti v njihov položaj. (Mat. 7:12)

15. S čim dragocenim lahko druge izgrajujemo v ljubezni?

¹⁵ Tolaži z Božjo Besedo. (Beri Rimljanom 15:4, 5.) Sveto pismo je zakladnica tolažbe in spodbud. Je od Boga, »ki podeljuje zdržljivost in tolažbo«. Poleg tolažilnih svetopisemskih stavkov imamo tudi obilico pripomočkov za preučevanje Svetega pisma. Pomagamo si lahko na primer z Raziskovalnim pripomočkom Jehovovih prič. Z njim lahko najdemo izgrajujoče svetopisemske misli za spoprijemanje z raznovrstnimi problemi. S temi mislimi lahko druge še učinkoviteje tolažimo in spodbujamo.

16. Kateri lastnosti potrebujemo, kadar spodbujamo potrtega kristjana?

¹⁶ Bodi nežen in blag. To sta dragoceni značilnosti nesebične ljubezni, ki jo kažemo, kadar koga spodbujamo in izgrajujemo. Jehova sam je »Oče najgloblje usmiljenosti in Bog vse tolažbe« in svojim služabnikom kaže »najglobljo sočutnost«. (Beri 2. Korinčanom 1:3–6; Luk. 1:78; Rim. 15:13.) Pavel je glede tega dal lep zgled. Zato je lahko napisal: »Med vami smo bili blagi kakor doječa mati, ki ljubeče skrbi za svoje otroke. Ker torej do vas čutimo srčno naklonjenost, smo vam bili pripravljeni podeliti ne samo Božjo dobro novico, temveč tudi svoje duše, ker ste se nam priljubili.« (1. Tes. 2:7, 8) Če smo nežnočutni in blagi kakor Jehova, lahko soverniku priskrbimo tolažbo, za katero moli.

17. Kako naj bi gledali na sovernike, če jih želimo izgrajevati v ljubezni?

¹⁷ Od bratov in sester ne pričakuj popolnosti. Na sovernike glej uravnovešeno. Pričakovati, da bratje in sestre ne bodo delali napak, je nestvarno in prinaša razočaranje. (Prid. 7:21, 22) Zapomni si, da je Jehova pri tem, kar zahteva od svojih služabnikov, realen. Če boš posnemal njegov zgled, boš pripravljen prenašati nepopolnost drugih. (Efež. 4:2, 32) Ne dajaj jim občutka, da ne storijo dovolj, ampak si raje postavi za cilj, da jih pohvališ za to, kar delajo. S tem jih lahko spodbudiš. Iskrena pohvala je lahko za druge izgrajujoča in jim pomaga, da se imajo glede svoje svete službe »česa veseliti«. S takšnim ravnanjem boš dosegel veliko več, kot pa če bi jih primerjal z drugimi. (Gal. 6:4)

18. Zakaj želimo druge izgrajevati v ljubezni?

¹⁸ Vsak Božji služabnik je izjemno dragocen Jehovu in Jezusu, ki je umrl za nas. (Gal. 2:20) Svoje duhovne brate in sestre imamo zelo radi. In zanje želimo nežno in ljubeče skrbeti. Da bi bili vir poživitve, si »prizadevajmo za to, kar prispeva k miru, in za to, kar je v medsebojno spodbudo«. (Rim. 14:19) Zares se veselimo časa, ko nas v prihajajočem raju ne bo nič več potrlo! Takrat ne bo bolezni, vojn, podedovane smrti, preganjanja, težav v družini in razočaranj. Po koncu Kristusove tisočletne vlade bo človeštvo popolno. Bog Jehova bo nato tiste, ki bodo prestali zadnjo preizkušnjo, posvojil za svoje zemeljske otroke in jim dal »veličastno svobodo Božjih otrok«. (Rim. 8:21) Še naprej izkazujmo ljubezen, ki izgrajuje, in drug drugemu pomagajmo priti v Božji čudoviti novi svet.