9. Katere svarilne zglede posameznikov, ki jim je bilo mar le zase, navaja Biblija?

⁹ Ljubezen »ne išče svojega«. (1. Korinčanom 13:5) Ljubeča oseba ne skuša vplivati na druge, da bi dosegla svoje. V Bibliji imamo glede tega zapisane svarilne zglede. V ponazoritev naj omenimo Delilo, Jezabelo in Atalijo, ženske, ki so vplivale na druge iz lastnih sebičnih razlogov. (Sodniki 16:16; 1. kraljev 21:25; 2. letopisov 22:10–12) Omenimo tudi Absaloma, sina kralja Davida. Kadar je kdo prišel v Jeruzalem po razsodbo, je pristopil k njemu in mu zvito namignil, da je kraljevemu dvoru kaj malo mar za njegove probleme. Potem pa je kar naravnost povedal, da dvor v resnici potrebuje sočutnega človeka, kakršen je sam. (2. Samuelova 15:2–4) Absalom se seveda ni zanimal za zatirane. Mar mu je bilo le zase. Kot samozvani kralj si je pridobil naklonjenost mnogih. Toda nazadnje je doživel hud poraz. Ko je umrl, mu niso naklonili niti dostojnega pogreba. (2. Samuelova 18:6–17)

10. Kako lahko dokažemo, da smo pozorni na interese drugih?

¹⁰ To je svarilo za današnje kristjane, za moške in ženske. Lahko da smo že po naravi obdarjeni z močjo prepričevanja. Morda bi zlahka dosegli, da bi bilo vedno vse po naše, morebiti tako, da bi dominirali v pogovoru ali pa skušali zlomiti drugače misleče. Toda če zares ljubimo druge, bomo pozorni na njihove interese. (Filipljanom 2:2–4) Ne bomo jih izkoriščali ali širili dvomljivih zamisli, ker smo pač bolj izkušeni oziroma zaradi položaja v Božji organizaciji, kakor da je edino naš pogled vreden razmisleka. Raje si bomo zapomnili biblijski pregovor: »Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh.« (Pregovori 16:⁠18)

11. a) Kako vse lahko dokazujemo ljubezen, ki je dobrotljiva in spodobna? b) Kako lahko pokažemo, da se ne veselimo krivice?

¹¹ Pavel je še napisal, da je ljubezen »dobrotljiva« in da se ,ne vede nespodobno‘. (1. Korinčanom 13:4, 5) Da, ljubezen nas bo varovala pred osornostjo, vulgarnostjo ali nespoštljivostjo. Upoštevali bomo čustva drugih. Ljubeč človek bo na primer pazil, da ne bo z ničimer vznemiril vesti drugih. (Primerjaj 1. Korinčanom 8:13.) Ljubezen se ,ne veseli krivice, a veseli se resnice‘. (1. Korinčanom 13:6) Če ljubimo Jehovov zakon, si ne bomo zatiskali oči pred nemoralo oziroma ne bomo imeli za zabavno tisto, kar Bog sovraži. (Psalm 119:97) Ljubezen nas bo navedla, da se bomo veselili reči, ki pospešujejo napredek, ne pa reči, ki delujejo razdiralno. (Rimljanom 15:2; 1. Korinčanom 10:23, 24; 14:⁠26)

12., 13. a) Kako naj bi se odzvali, kadar nas kdo užali? b) Navedite biblijske zglede, ki kažejo, da nas lahko tudi upravičena jeza navede na nespametna dejanja.

¹² Pavel piše, da se ljubezen »ne da razdražiti« (»ni občutljiva«, Phillips). (1. Korinčanom 13:5) Resda je za nas, nepopolne ljudi, povsem normalno, da se razburimo oziroma smo nekoliko jezni, kadar nas kdo užali. Narobe pa bi bilo dolgo časa pestovati zamero ali se jeziti. (Psalm 4:4; Efežanom 4:26) Celo upravičena jeza nas lahko navede na nespametna dejanja, če je ne nadzorujemo, in Jehova nas lahko za to pokliče na odgovornost. (1. Mojzesova 34:1–31; 49:5–7; 4. Mojzesova 12:3; 20:10–12; Psalm 106:32, 33)

¹³ Nekateri dovolijo, da nepopolnost drugih vpliva na njihovo odločitev glede obiskovanja krščanskih shodov ali sodelovanja v službi oznanjevanja. Prej so se mnogi od njih bojevali za vero. Morda so morali prenašati nasprotovanje družine, posmehovanje sodelavcev in podobno. Vse te ovire so pretrpeli, ker so nanje gledali kot na preskušnjo značajnosti, in tudi prav je tako. Kaj pa, kadar nam kak sokristjan reče ali naredi kaj neljubeznivega? Mar ni tudi to preskušnja značajnosti? Prav gotovo je, saj bi z dolgotrajnim kuhanjem jeze lahko ,dali prostora hudiču‘. (Efežanom 4:⁠27)

14., 15. a) Kaj pomeni ,zapominjati si krivico‘? b) Kako lahko posnemamo Jehova v odpuščanju?

¹⁴ Pavel upravičeno dodaja, da si ljubezen »ne zapominja krivice«. (1. Korinčanom 13:5, NW) V izvirniku je tu rabljen knjigovodski izraz, s katerim je Pavel očitno imel v mislih knjiženje prestopka v poslovno knjigo, da ta ne bi utonil v pozabo. Ali bi bilo od nas ljubeče, če bi si za stalno zapomnili kako neprijazno besedo ali dejanje, kakor da jo bomo še kdaj potrebovali? Kako hvaležni smo lahko, da nas Jehova ne preiskuje tako neusmiljeno! (Psalm 130:3) Kadar se kesamo, nam naše napake izbriše. (Dejanja 3:⁠19)

¹⁵ Jehova lahko v tem posnemamo. Kadar se nam namreč zdi, da nas je kdo užalil, ne bi smeli biti pretirano občutljivi. Če radi zamerimo, bomo sebi bolj škodili, kot pa bi nam lahko kdaj škodil človek, ki nas je užalil. (Propovednik 7:9, 22) Zapomniti si moramo, da ljubezen »vse veruje«. (1. Korinčanom 13:7) Seveda nihče od nas ne želi biti lahkoveren, toda tudi pretirano sumničavi ne bi smeli biti do motivov naših bratov in sester. Kadar je le mogoče, razmišljajmo o njihovih nagibih pozitivno. (Kološanom 3:⁠13)