»Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«

 1., 2. a) Za katero zapoved je Jezus rekel, da je druga največja zapoved v Postavi? b) Na kateri vprašanji bo odgovorjeno v nadaljevanju?

NEKOČ je neki farizej Jezusa hotel preizkusiti z vprašanjem: »Učitelj, katera zapoved v Postavi je največja?« Kot smo omenili v prejšnjem članku, je Jezus odgovoril, da se »največja in prva zapoved« glasi: »Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.« Nato je še rekel: »Druga, ki je tej podobna, pa je: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘« (Mat. 22:34–39)

² Jezus je rekel, da moramo bližnjega ljubiti kakor samega sebe. Zato se je dobro vprašati: Kdo je naš bližnji? Kako lahko pokažemo, da ljubimo bližnjega?

 3., 4. a) S katero ponazoritvijo je Jezus odgovoril na vprašanje »Kdo pa je moj bližnji«? b) Kako je Samarijan pomagal človeku, ki je bil oropan, pretepen in puščen napol mrtev? (Glej sliko pri naslovu.)

³ Mogoče menimo, da je naš bližnji človek, ki živi blizu nas, je naš tesni prijatelj in nam je vedno pripravljen pomagati. (Preg. 27:10) Vendar razmislimo malo o tem, kaj je Jezus rekel, ko ga je neki samopravičen človek vprašal: »Kdo pa je moj bližnji?« V odgovor mu je povedal ponazoritev o usmiljenem Samarijanu. (Beri Luka 10:29–37.) Verjetno bi pričakovali, da se bosta izraelski duhovnik in levit, ko bosta zagledala človeka, ki je bil oropan, pretepen in puščen napol mrtev, vedla kot njegova bližnja, ki mu želita storiti dobro. Ampak oba sta šla mimo njega, ne da bi kar koli naredila zanj. Temu človeku je pomagal Samarijan – pripadnik ljudstva, ki je spoštovalo Mojzesovo postavo, vendar so ga Judje prezirali. (Jan. 4:9)

⁴ Ta usmiljeni Samarijan mu je skušal kar najbolje oskrbeti rane, nanje je izlil olje in vino. Kasneje je gostilničarju, da bi poskrbel za tega človeka, pustil dva denarija, kar je znašalo toliko kot dvodnevni zaslužek. (Mat. 20:2) Torej ni težko videti, kdo se je temu ranjenemu človeku zares izkazal kot bližnji. Iz Jezusove ponazoritve se prav gotovo naučimo, da bi morali do naših bližnjih biti usmiljeni in ljubeči.

 5. Kako so Jehovovi služabniki pokazali ljubezen do bližnjih med nedavno naravno nesrečo?

⁵ Pogosto ni lahko najti sočutnih ljudi, kakršen je bil usmiljeni Samarijan. To še posebej velja v teh kritičnih »zadnjih dneh«, ko so mnogi ljudje brez vsakršne naravne naklonjenosti, divji in brez ljubezni do dobrega. (2. Tim. 3:1–3) Kritične razmere lahko na primer nastopijo med naravno nesrečo. Premislimo, kaj se je dogajalo, ko je oktobra 2012 New York opustošil orkan Sandy. V delu mesta, ki je bil hudo prizadet, so plenilci prežali na imetje prebivalcev, ki so že tako ali tako trpeli zaradi izpada elektrike in ogrevanja ter pomanjkanja drugih nujnih potrebščin. Na istem področju pa so se Jehovove priče organizirali tako, da so si pomagali med seboj in priskočili na pomoč tudi drugim ljudem. Kristjani tako ravnajo, ker ljubijo bližnje. Kako pa lahko še drugače pokažemo, da ljubimo bližnjega?

 6. Kako je s tem, da se drugim izkažemo kot bližnji, povezano naše oznanjevanje?

⁶ Ljudem ponujajmo duhovno pomoč. To delamo tako, da si prizadevamo usmeriti njihovo pozornost na hrabrilno »tolažbo iz Svetih spisov«. (Rim. 15:4) Nedvomno se izkažemo kot njihovi bližnji, ko jim oznanjujemo biblijsko resnico. (Mat. 24:14) Zares si štejemo v čast, da lahko oznanjujemo kraljestveno sporočilo od »Boga, ki daje upanje«! (Rim. 15:13)

 7. Kaj je zlato pravilo in kako smo blagoslovljeni, če ga upoštevamo?

⁷ Upoštevajmo zlato pravilo. To pravilo je razvidno iz naslednjih besed, ki jih je Jezus izrekel v govoru na gori: »Vse [. . .], kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim. To je namreč pomen Postave in Prerokov.« (Mat. 7:12) Če z drugimi ravnamo tako, kakor je svetoval Jezus, odsevamo duha, ki je vel iz »Postave« (od 1. Mojzesove do 5. Mojzesove) in »Prerokov« (preroške knjige Hebrejskih spisov). Iz teh spisov je jasno vidno, da Bog blagoslavlja tiste, ki drugim izkazujejo ljubezen. Jehova je po Izaiju denimo rekel: »Pazite na pravico in ravnajte pravično. [. . .] Srečen smrtni človek, ki tako ravna.« (Iza. 56:1, 2) Ker naš odnos do bližnjega temelji na ljubezni in pravičnosti, smo res blagoslovljeni.

 8. Zakaj bi morali ljubiti tiste, ki nas sovražijo, in kaj se lahko zgodi, če tako delamo?

⁸ Ljubimo svoje sovražnike. »Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika,‘« je rekel Jezus in nadaljeval: »Jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih.« (Mat. 5:43–45) Apostol Pavel je poudaril podobno misel, ko je napisal: »Če je tvoj sovražnik lačen, ga nahrani, in če je žejen, mu daj piti.« (Rim. 12:20; Preg. 25:21) Po Mojzesovi postavi je moral posameznik človeku, ki je bil do njega sovražen, pomagati rešiti njegovo žival, ki se je zgrudila pod bremenom. (2. Mojz. 23:5) Ob takšnem sodelovanju lahko sovražniki postanejo dobri prijatelji. Kristjani drugim izkazujemo ljubezen, zato se srce mnogih naših sovražnikov omehča in nam postanejo naklonjeni. Če ljubimo tiste, ki nas sovražijo – tudi zagrizene preganjalce – smo resnično veseli, kadar kdo od njih sprejme pravo krščanstvo!

 9. Kaj je Jezus rekel glede sprave s sovernikom?

⁹ »Prizadevajte si biti v miru z vsemi ljudmi.« (Heb. 12:14) Seveda med te ljudi spadajo tudi naši soverniki, saj je Jezus rekel: »Če [. . .] prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar tam, pred oltarjem, in odidi. Najprej se s svojim bratom spravi, nato pa se vrni in daruj svoj dar.« (Mat. 5:23, 24) Če soverniku izkažemo ljubezen in takoj ukrepamo, da bi se z njim spravili, nas bo Bog blagoslovil.

10. Zakaj pri drugih ne bi smeli iskati napak?

¹⁰ Ne iščimo napak pri drugih. »Nehajte soditi, da ne boste sojeni,« je dejal Jezus. »S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno se bo sodilo vam, in s kakršno mero odmerjate, s takšno bodo odmerjali vam. Zakaj potem gledaš iver v očesu svojega brata, za bruno v svojem očesu pa se ne zmeniš? Ali kako moreš svojemu bratu reči ‚Dovoli, da ti odstranim iver iz očesa‘, ko pa imaš sam v očesu bruno? Hinavec! Odstrani najprej bruno iz svojega očesa, in potem boš jasno videl, kako odstraniti iver iz očesa svojega brata.« (Mat. 7:1–5) Te res krepke besede nas poučijo, da ne bi smeli drugih obsojati za manjše napake, ko pa imamo sami morda veliko večje!

11., 12. S katero edinstveno dejavnostjo pokažemo ljubezen do bližnjega?

¹¹ Ljubezen do bližnjega pa želimo pokazati še na prav poseben način. Podobno kot Jezus oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu. (Luk. 8:1) Jezus je svojim sledilcem naročil: »Pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov.« (Mat. 28:19, 20) Če pri izpolnjevanju te naloge naredimo svoj del, našim bližnjim pomagamo zapustiti široko in prostorno pot, ki vodi v pokončanje, in stopiti na ozko pot, ki vodi v življenje. (Mat. 7:13, 14) Nobenega dvoma ni, da Jehova blagoslavlja takšen trud.

¹² Ljudem pomagamo, da se začnejo zavedati svojih duhovnih potreb, podobno kakor je to delal Jezus. (Mat. 5:3) Tistim, ki pokažejo zanimanje, te potrebe pomagamo zadovoljiti tako, da jim oznanimo »Božjo dobro novico«. (Rim. 1:1) Posamezniki, ki sprejmejo kraljestveno sporočilo, se po Jezusu Kristusu spravijo z Bogom. (2. Kor. 5:18, 19) Potemtakem je oznanjevanje dobre novice izjemno pomembna dejavnost, s katero zares pokažemo ljubezen do bližnjega.

13. Kakšne občutke v tebi vzbuja to, da si oznanjevalec Kraljestva?

¹³ Učinkovito opravljanje ponovnih obiskov in vodenje svetopisemskih tečajev nas navdaja z zadovoljstvom, saj tako ljudem pomagamo, da svoje življenje uskladijo z Božjimi pravičnimi merili. To lahko za biblijskega učenca pomeni precejšnjo spremembo v načinu življenja. (1. Kor. 6:9–11) Zares je spodbudno videti, kako Bog pomaga tistim, ki so »prav naravnani za dosego večnega življenja«, da naredijo potrebne spremembe in se z njim zbližajo. (Apd. 13:48) Tako pri mnogih obup izgine in ga nadomesti veselje, pretirano zaskrbljenost pa nadomesti zaupanje v našega nebeškega Očeta. Ali ni čudovito opazovati novih, kako duhovno napredujejo? In ali se ne strinjaš, da je pravi blagoslov izkazovati ljubezen bližnjemu v tej posebni vlogi, ki jo imamo kot oznanjevalci Kraljestva?

14. Omeni nekaj vidikov ljubezni, opisanih v 1. Korinčanom 13:4–8.

¹⁴ Če v odnosih z bližnjimi udejanjamo to, kar je Pavel napisal glede ljubezni, lahko preprečimo številne težave, naredimo nekaj za našo srečo in si pridobimo Božji blagoslov. (Beri 1. Korinčanom 13:4–8.) Posvetimo zdaj nekaj pozornosti temu, kar je Pavel povedal glede ljubezni, in poglejmo, kako lahko njegove besede udejanjamo pri odnosih z bližnjimi.

15. a) Zakaj bi morali biti potrpežljivi in prijazni? b) Zakaj ne bi smeli biti ljubosumni in bahavi?

¹⁵ »Ljubezen je potrpežljiva in prijazna.« Tako kakor je Bog potrpežljiv in prijazen z nepopolnimi ljudmi, moramo tudi mi biti potrpežljivi in prijazni z drugimi, kadar naredijo napako, so neprijazni ali celo nesramni. »Ljubezen ni ljubosumna«, zato nam bo prava ljubezen preprečila, da bi hlepeli po lastnini drugega oziroma po njegovih prednostnih nalogah v občini. Če imamo ljubezen, se tudi ne bomo bahali ali napihovali. Velja namreč naslednje: »Ošabne oči in prevzetno srce, svetilka hudobnih, to je greh.« (Preg. 21:4)

16., 17. Kako lahko ravnamo v soglasju s tem, kar piše v 1. Korinčanom 13:5, 6?

¹⁶ Ljubezen nas bo navedla, da se bomo do bližnjih vedli dostojno. Ne bomo jim lagali, jim ničesar ukradli niti storili kar koli drugega, s čimer bi prekršili Jehovove zakone in načela. Ljubezen nas bo prav tako odvračala od tega, da bi se zanimali samo zase, nič pa za druge. (Fil. 2:4)

¹⁷ Če imamo iskreno ljubezen, se ne damo zlahka razdražiti niti si ne zapisujemo hudega, kakor da bi vodili blagajniški dnevnik vseh neljubečih dejanj, ki so jih drugi storili proti nam. (1. Tes. 5:15) Če bi pestovali zamero, to Bogu ne bi bilo všeč, s tem bi pravzaprav v sebi zadrževali tleč ogenj, ki bi lahko vzplamtel ter poškodoval nas in druge. (3. Mojz. 19:18) Kdor ima ljubezen, se veseli resnice. »Ne veseli se nepravičnosti«, tudi takrat ne, kadar je njegov sovražnik deležen grdega ravnanja oziroma trpi krivico. (Beri Pregovori 24:17, 18.)

18. Kaj se o ljubezni naučimo iz 1. Korinčanom 13:7, 8?

¹⁸ Raziščimo Pavlov nadaljnji opis ljubezni. Rekel je, da ljubezen »vse prenaša«. Če nas kdo užali, pa nas potem prosi odpuščanja, nas ljubezen spodbudi, da to tudi storimo. Ljubezen »vse veruje«, veruje v vse, kar piše v Božji Besedi, in nas spodbuja, da smo hvaležni za vso duhovno hrano, ki jo dobivamo. Ljubezen »vse upa«, upa v uresničitev vsega, kar piše v Svetem pismu, in nas vzgibava, da drugim pojasnimo razloge za svoje upanje. (1. Pet. 3:15) Poleg tega takrat, ko smo v težavnih okoliščinah, molimo in upamo, da bi se te za nas končale kar najbolje. Ljubezen »vse zdrži«, pa naj so to grehi, storjeni proti nam, preganjanje ali druge preizkušnje. In nenazadnje: »Ljubezen nikoli ne mine.« Poslušno človeštvo bo ljubezen odsevalo vso večnost.

19., 20. Kateri svetopisemski nasveti bi nas morali spodbuditi, da bi vztrajali v izkazovanju ljubezni našim bližnjim?

¹⁹ Če se ravnamo po svetopisemskih nasvetih, lahko izkazujemo ljubezen našim bližnjim. Takšna ljubezen zaobjame vse ljudi, ne le tiste, ki so enakega etničnega porekla kakor mi. Zapomnimo si tudi, da je Jezus rekel: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Mat. 22:39) Oba, Bog in Kristus, pričakujeta od nas, da ljubimo bližnje. Če v kakih okoliščinah nismo prepričani, kako se vesti v odnosu do našega bližnjega, prosimo Boga, da bi nas vodil s svojim svetim duhom. Tako si bomo zagotovili Jehovov blagoslov in lažje ravnali v duhu ljubezni. (Rim. 8:26, 27)

²⁰ Zapoved, naj ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe, se imenuje »kraljeva postava«. (Jak. 2:8) Pavel je, potem ko je navedel nekaj zapovedi iz Mojzesove postave, rekel: »Tudi vse druge zapovedi so [. . .] strnjene v tej besedi, in sicer: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘ Ljubezen bližnjemu ne dela hudega, zato je ljubezen izpolnitev postave.« (Rim. 13:8–10) Zato moramo vztrajati v izkazovanju ljubezni našim bližnjim.

21., 22. Zakaj bi morali ljubiti Boga in naše bližnje?

²¹ Kadar poglobljeno premišljujemo o tem, zakaj bi morali ljubiti svojega bližnjega, se je dobro spomniti tudi tega, da je Jezus rekel, da njegov Oče daje, da »sonce vzhaja nad hudobnimi in dobrimi in da dežuje na pravične in nepravične«. (Mat. 5:43–45) Bližnjega moramo ljubiti, pa naj je ta pravičen ali nepravičen. Kot smo omenili že prej, je oznanjevanje kraljestvenega sporočila pomembna dejavnost, s katero pokažemo takšno ljubezen. Če naš bližnji sprejme dobro novico s pristno hvaležnostjo, ga čakajo čudoviti blagoslovi!

²² Res imamo mnogo razlogov, da brez kakršnih koli zadržkov ljubimo Jehova. Imamo pa tudi številne možnosti za izkazovanje ljubezni našim bližnjim. Če kažemo ljubezen do Boga in naših bližnjih, spoštujemo to, kar je Jezus govoril o teh nadvse pomembnih rečeh. Predvsem pa s tem ugajamo našemu ljubečemu nebeškemu Očetu, Jehovu.