»Jezus Kristus je Gospod« — kako in kdaj?

»REKEL je GOSPOD mojemu Gospodu: ,Sédi meni na desni, dokler ne denem sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje.‘« To je prevod Psalma 110:1 po Chraski. Kdo je tukaj »GOSPOD« in komu ta govori?

Bolj točni prevodi Hebrejskega besedila hitro odgovorijo na prvo vprašanje. »Jehovova beseda mojemu Gospodu je: [. . .]« (NW). Tako je »GOSPOD« vsemogočni Bog, sam Jehova. Čeprav Chraska z uporabo velikih črk priznava božansko ime »GOSPOD« v nasprotju z »Gospod«, pa ni prvi, ki meša te nazive, saj starodavna grška Septuaginta, prevedena iz hebrejščine, v kasnejših prepisih uporablja za Jehova »Gospod«. Zakaj? Zato, ker je bil naziv »Gospod« zamenjan za božansko ime, tetragram (יהוה). Učenjak A. E. Garvie pravi: »Uporaba naziva Gospod [kýríos] se najlaže in najverjetneje opravičuje z uporabo tega naziva v judovskih sinagogah, namesto zaveznega imena Jahve [Jehova], ki so ga izgovarjali pri branju Svetega pisma.«

Biblija prepoznava Jehova kot »Suverenega gospoda« (1. Mojzesova 15:2, 8; Dejanja apostolov 4:24; Razodetje 6:10; vse NW). Imenuje ga tudi »resnični Gospod« in »Gospod vse zemlje« (2. Mojzesova 23:17, NW; Jozue 3:13; Razodetje 11:4). Kdo pa je potem drugi »Gospod« iz Psalma 110:1 in kako je lahko pri Jehovu priznan kot »Gospod«?

Jezus Kristus kot »Gospod«

Jezus je v štirih evangelijih, najpogosteje v Lukežu in Janezu, naslovljen kot »Gospod«. V prvem stoletju n. š. je bil ta naziv eden izmed znakov spoštovanja in vljudnosti (Janez 12:21; 20:15). V Markovem evangeliju pa se za naslavljanje Jezusa pogosteje uporablja izraz »Učitelj« ali Rabuni. (Primerjajte Marko 10:51 z Lukežem 18:41.) Celo Savlovo vprašanje na poti v Damask: »Kdo si, Gospod?« ima enak splošni pomen vljudnega vprašanja (Dejanja apostolov 9:5). Ko pa so Jezusovi sledilci spoznali svojega Gospodarja, je očitno, da je njihova uporaba naziva »Gospod« izražala precej več, kakor samo spoštovanje.

Po Jezusovi smrti in vstajenju, vendar pred njegovim vnebohodom, se je Jezus prikazal svojim učencem in jim prinesel vznemirljivo naznanilo: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji« (Matevž 28:18). Zatem je Peter na binkoštni dan, pod vplivom izlitega svetega duha, opozoril na Psalm 110:1 in rekel: »Za gotovo torej vedi vsa hiša Izraelova, da je Bog i za Gospoda i za Kristusa postavil tega Jezusa, ki ste ga vi križali« (Dejanja apostolov 2:34-36). Jezus je bil, zaradi zvestobe vse do sramotne smrti na mučilnem kolu, obujen in dana mu je bila najvišja nagrada. Nato je v nebesih prevzel svoje gospostvo.

Apostol Pavel je potrdil Petrove besede, ko je napisal, da je Bog ,posadil [Kristusa] na desnico svojo v nebesih, nad vsako poglavarstvo in oblast in moč in gospostvo, in nad vsako ime, ki se imenuje ne samo na tem svetu, ampak tudi v prihodnjem‘ (Efežanom 1:20, 21). Gospostvo Jezusa Kristusa je nad vsemi drugimi gospostvi. Nadaljevalo se bo v novi svet (1. Timoteju 6:15). Jezus je bil ,povzdignjen nad vse‘ in ,podeljeno mu je bilo ime, ki je nad vsakim imenom‘. Vsak bi torej moral priznati »da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta« (Filipljanom 2:9-11, EI). Prvi del Psalma 110:1 se je tako izpolnil. »Angeli in oblasti in moči« so bili podrejeni Jezusovemu gospostvu (1. Petrov 3:22; Hebrejcem 8:1).

V Hebrejskih spisih se izraz »gospodov Gospod« uporablja samo za Jehova (5. Mojzesova 10:17; Psalm 136:2, 3). Toda Peter je po navdihnjenju o Kristusu Jezusu rekel: »Ta je vsem Gospod [ali »on je Gospod vseh«, Moder]« (Dejanja apostolov 10:36). Jezus zares »gospoduje mrtvim in živim« (Rimljanom 14:8, 9, Jere, Pečjak, Snoj). Kristjani rade volje priznajo Jezusa Kristusa kot svojega Gospoda in Lastnika ter so mu voljno pokorni kot njegovi podložniki, kupljeni z njegovo najdragocenejšo krvjo. Jezus Kristus je kot Kralj kraljev in Gospod gospodov vladal nad svojo občino vse od binkošti 33. leta n. š. Vendar od leta 1914 mu je bila dana kraljevska oblast, da bi na tem položaju vladal s položitvijo ,sovražnikov za podnožje svojim nogam‘. Zanj je sedaj čas dozorel, da ,vlada sredi svojih sovražnikov‘, vse v izpolnitev Psalma 110:1, 2 (Krašovec). (Hebrejcem 2:5-8; Razodetje 17:14; 19:16)

Kako pa naj potem razumemo Jezusove besede: »Vse mi je izročil Oče moj,« ki jih je izgovoril pred svojo smrtjo in vstajenjem (Matevž 11:25-27; Lukež 10:21, 22)? Ta izjava nima tako širokega pomena kakor tiste, o katerih smo razpravljali že prej. Tako v Matevžu kakor tudi v Lukežu sobesedilo odkriva, da je Jezus govoril o spoznanju, ki so ga prikrivali posvetni modreci. Le-to pa se je razodelo po Jezusu, ki ,pozna Očeta kakor nihče‘ (JM). Ko je bil krščen v vodi in rojen kot Božji duhovni Sin, si je Jezus lahko priklical v spomin svoje predčloveško življenje v nebesih in vse spoznanje, ki ga je prinesel s seboj, vendar je bilo to nekaj drugega kot njegovo kasnejše gospostvo (Janez 3:34, 35).

Razlikovati Jezusa Kristusa kot Gospoda

Pri nekaterih prevodih Krščanskih grških spisov se pokažejo težave, ko se iz Hebrejskih spisov prevajajo navedki, ki se jasno nanašajo na »GOSPODA«, Boga Jehova. Primerjaj na primer Lukeža 4:19 z Izaijo 61:2 v Chraski ali Ekumenski izdaji. Nekateri trdijo, da je Jezus od Jehova prevzel naziv »Gospod« in da je bil meseni Jezus v resnici Jehova. Toda to so razpravljanja za katera ni biblijske podpore. Jehova Bog in njegov Sin, Jezus Kristus, se v Bibliji drug od drugega vedno natančno razlikujeta. Jezus je razodel ime svojega Očeta in ga zastopal (Janez 5:36, 37).

Pri sledečih primerih bodite pozorni na navedke iz Hebrejskih spisov, ko se ti pojavijo v Grških spisih. Bog Jehova in njegov Maziljenec ali Mesija sta omenjena v Dejanjih apostolov 4:24-27, kjer se citira iz Psalma 2:1, 2. Sobesedilo iz Rimljanov 11:33, 34 jasno kaže na Boga, na vir vse modrosti in spoznanja, z navedkom iz Izaije 40:13, 14. Ko je apostol Pavel pisal korintski občini, je ponovil navedek: »Kdo je spoznal um Gospodov [Jehovov, NW]?« in nato dodal: »Mi pa imamo um Kristusov.« Gospod Jezus je svojim sledilcem razodel Jehovov um o mnogih pomembnih stvareh (1. Korinčanom 2:16).

Včasih se besedilo v Hebrejskih spisih nanaša na Jehova, vendar se, zaradi njegove poveritve moči in oblasti Jezusa Kristusa, izpolni na njem. Psalm 34:8 nas na primer vabi, da ,okusimo in vidimo, kako dober je Jehova!‘ Toda ko Peter pravi: »Saj ste vendar okusili, da je Gospod dober,« se obrača na Gospoda Jezusa Kristusa (1. Petrov 2:3, EI). Peter ima to za načelo in pokaže, kako to velja tudi za Jezusa Kristusa. S tem, ko kristjani sprejmejo spoznanje o obeh, Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu in tako tudi ravnajo, se lahko veselijo bogatih blagoslovov od obeh, Očeta in njegovega Sina (Janez 17:3). Peter z uporabo tega načela ne enači suverenega gospoda Jehova z gospodom Jezusom Kristusom. (Glejte opombe k 1. Peter 2:3, NW.)

Apostol Pavel je jasno pokazal na ustrezna položaja, ki ju imata Bog Jehova in njegov Sin, Jezus Kristus, ko je rekel: »Ali za nas je eden Bog, Oče, iz katerega je vse in mi za njega; in eden Gospod, Jezus Kristus, po katerem je vse in mi po njem« (1. Korinčanom 8:6; 12:5, 6). Ko je apostol Pavel pisal efeški krščanski občini, je prepoznal ,enega Gospoda‘ za popolnoma drugega od ,enega Boga in Očeta vseh‘ (Efežanom 4:5, 6).

Jehova najvišji nad vsemi

Od leta 1914 so se besede iz Razodetja 11:15 izkazale za resnične: »Kraljestvo sveta je postalo kraljestvo Gospoda našega [Boga Jehova] in Kristusa njegovega, in kraljeval bo na vekov veke.« The New International Dictionary of New Testament Theology (2. knjiga, stran 514) pravi: »Ko bo Kristus prevzel vso oblast (1. Kor. 15:25), se bo podložil Bogu Očetu. Tako bo Jezusovo gospostvo doseglo svoj namen in Bog bo vse v vsem (1. Kor. 15:28).« Jezus Kristus bo na koncu tisočletne vladavine moč in oblast, ki mu je bila poverjena, predal svojemu Očetu, Vsemogočnemu Bogu. Zato vsa slava in čaščenje upravičeno pripada Jehovu, ki je »Bog Gospoda našega Jezusa Kristusa« (Efežanom 1:17).

Čeprav je sedaj Jezus Gospod gospodov, se ga nikoli ne imenuje Bog bogov. Jehova ostaja najvišji nad vsemi. Tako bo Jehova »vse v vsem« (1. Korinčanom 15:28). Jezusu njegovo gospostvo daje zakoniti položaj vodje krščanske občine. Čeprav lahko v tem svetu vidimo mnogo mogočnih »gospodov« na visokih položajih, mi vztrajno zaupamo v enega, ki je Gospod gospodov. Toda Jezus Kristus na svojem visokem in vzvišenem položaju še vedno ostaja podrejen svojemu Očetu, »da bo Bog vse v vsem« (1. Korinčanom 15:28, EI). Kako odličen zgled ponižnosti je Jezus dal svojim učencem, da bi ga sledili, medtem ko ga priznavajo za svojega Gospoda.

[Okvir na strani 30]

»Ko pisci Novega zakona omenjajo Boga, mislijo na Boga in Očeta našega gospoda Jezusa Kristusa. Ko pa omenjajo Jezusa Kristusa, o njem ne govorijo kot o Bogu in to tudi ne mislijo. On je Božji Kristus, Božji Sin, Božja Modrost, Božja Beseda. Celo Uvod k sv. Janezu, ki se najbolj približa nikejskemu nauku, se mora brati v luči izrazitega subordinacionizma evangelija kot celote. Uvod je manj jasen v grščini z [theoś] brez člena, kakor pa se to zdi v angleščini.« (John Martin Creed, The Divinity of Jesus Christ)